sobota, 29. oktober 2016

Modni dodatki navdihujejo že stoletja


Modni dodatki so človeštvu znani že stoletja, modna industrija je nekoliko mlajšega datuma. Modne revije in druge z modo povezane dogodke mnogi razumejo kot odkritja sodobnega časa. Vendar so bila oblačila, obutev, modni dodatki ter ostalo z modo povezano, podobno obravnavana že dolga stoletja. Razlika je predvsem v razširjenosti, saj danes v velikem številu primer vsakdo lahko kupi prikazano na modni reviji. Nekoč je bilo drugače, modne revije in drugi modni dogodki so bili namenjeni redkim izbrancem, kronanim glavam ter drugim imenitnežem. Za povprečnega državljana je bil že nakup svečane obleke velik in pomemben dogodek, modni dodatki pa omejeni na najbolj osnovne možnosti. Velik preobrat je prinesla industrijska revolucija, ki je omogočala proizvesti večje količine blaga z manj stroški. Posledično so izdelkom padle cene ter postopoma postale dostopne širšim množicam. Danes so modni dodatki v veliki meri dostopni širši množicam, obstajajo pa še vedno ponudbe namenjene ožjim krogom kupcev. Ljudje smo v zahtevah različni, nekaterim je pomembna praktičnost in uporabnost, drugi prisegajo na prestiž. Tako bodo nekaterim ustrezni modni dodatki za praktično drobiž, drugi pa se bodo želeli s prestižnimi izvedbami ločiti od te ponudbe. Dileme so velikokrat prisotne, saj so razlike včasih zlahka premostljive. Vendar se pojavijo dvomi o uporabnosti oziroma upravičenosti višje investicije. Kdor prisega na prestiž takih dvomov po navadi nima. Njegova izbira so prestižni modni dodatki oziroma dodatki višjih cenovnih razredov. Bolj racionalni tehtajo vrednost, lastnost in uporabnost. Izberejo lahko ponudbo nižjega cenovnega razreda, ker bodo lahko ob dotrajanosti brez težav prišli do nadomestka. Na žalost takšno razmišljanje ni vedno primerno, saj so dodatki namenjeni tudi posebnim priložnostim. Te so edinstvene, zgodijo se enkrat v življenju. Zato ne moremo razmišljat o nadomestkih in podobnih alternativah. Izbrati moramo dodatke, ki bodo dostojno spominjali na pomemben, edinstven dogodek. Modni dodatki so med seboj različni, namenjeni zelo različnim namenom in priložnostim.

http://www.nama.si/oddelki/dodatki

torek, 25. oktober 2016

Smuči za začetnike so manj toge

Smuči za začetnike so manj toge, z njimi je sprememba smeri lažja. V žargonu rečemo, da so smuči za začetnike mehkejše. Strokovno bi rekli, da so takšne smuči upogibno manj toga. Zato je mogoče spreminjati smer pri manjši hitrosti ter z uporabo manjše sile. Poleg tega so smuči za začetnike lažje. Idealna izbira za začetnike so smuči z izrazitim stanskim lokom. Njihovi značilnosti sta metuljasta oblika ter krajša dolžina. S tem smuči za začetnike omogočajo lažji prehod preko vpadnice. Z njimi je na smučarsko področje prišla prava evolucija, mnogi jih kujejo v superlative in jih imenujejo revolucija smučanja. Ne glede na ocenjeno večjo ali manjšo spremembo, smuči za začetnike s poudarjenim stranskim lokom izpodrivajo klasične smuči. Na priljubljenost v veliki meri vpliva dejstvo, da je učenje smučanja hitrejše, učenci prej in lažje osvojijo znanje, manj je naporov in težav pri obvladovanju elementov smučanja. Smučanje samo seveda ni uspešno brez uspešnih priprav. Velikokrat nam zamegljen pogled na potrebnost priprav ponuja sam zimski šport. Ob ogledu smučarske tekme na svetovnem nivoju, se nam zdi vse preprosto in enostavno. Sami se vidimo v vlogi vrhunskega športnika, čeprav mnogi niso stopili niti na smuči za začetnike. Nekoliko nas streznijo izjave vrhunskih športnikov, ki dajejo izjave za medije takoj po končanem nastopu. Obraz žari, čuti se zadihanost, včasih tudi obrazna mimika sporoča, da je športnik prestal velike napore. Drugi del realnosti nam dajejo prispevki o treningu in pripravah vrhunskih športnikov na novo sezono. Pred seboj se nam prikažejo izjemno zahtevne vaje, ki jih sami brez dvoma ne bi zmogli. Takoj nam postane jasno, da ne moremo enostavno stopiti na smuči za začetnike ter dosegati odmevne rezultate. Telesna priprava je nujna in več kot potrebna. Zavedati se je potrebno celotnih potreb športa, kar pomeni včasih tudi ekstremne zahteve. Na smučiščih včasih doživimo neprijetna srečanja z drugimi športniki, preseneti na spremenjena podlaga, razne nepredvidljive ovire na progi in podobno. Vse našteto zahteva od smučarja dodatno energijo in znanje, zato moramo poskrbeti za telesno pripravljenost z vso resnostjo in odgovornostjo. Le na ta način bomo varno lahko stopili na smuči za začetnike ter jih po končanem varnem smučanju odpeli. Telesna priprava se seveda ne pridobiva čez noč, tudi nekaj treningov teden ali dva pred začetkom sezone ne bo dovolj. Daleč najbolje je, če smo preko celega leta fit ter skrbimo za ustrezno kondicijsko pripravo. Nikjer ni zapisanega idealnega časa začetka smučanja za nas, preprosto moramo začeti čim prej. Najbolj idealne so vaje, ki večajo odpornost, razvijajo vzdržljivost in krepijo mišice. Stopiti na smuči za začetnike bo bolj varno, saj je velikokrat varnost smučarja odvisna prav od kondicije in vzdržljivosti. Veliko vzrokov za poškodbe so na drugi strani utrujenost. Posledica utrujenosti je neobvladovanje smuči za začetnike, posledično začetniki padejo in se poškodujejo. Pri izvajanju vaj imamo na voljo številne možnosti, ena od možnosti je vključitev v organizirano vadbo, nekateri si omislijo osebnega športnega trenerja. Vaje pod strokovnim vodstvom imajo prednost, saj se na podlagi razgovora in testiranja dobro določi termine ter vse potrebno za dobro pripravljenost pred začetkom smučarske sezone. Pri načrtovanju moramo biti iskreni, ne smemo pretiravati v nobeno smer. Torej ne smemo biti premalo optimistični, niti preveč optimistični. Dodatno moramo poskrbeti za uskladitev terminov z drugimi obveznostmi. Druge obveznosti so prav tako nujne, čas je potrebno dobro prilagoditi. Pri načrtovanju si lahko pomagamo z nasveti strokovnjakov, lahko pa za pomoč poprosimo prijatelje, sorodnike in znance, ki so ravno tako trenirali predno so stopili na smuči za začetnike. Vsekakor je najbolje, če imamo pri načrtovanju vedno upoštevano možnost rezervnega scenarija. Del čisto vsakega treninga je tudi počitek, zato lahko v tem času opravljamo številne druge prostočasne obveznosti ali aktivnosti. Včasih nam dodaten čas lahko omogoči tudi slabo vreme, kar velja s pridom izkoristiti. Vsekakor pa velja tudi dobro prisluhniti strokovnemu vodstvu oziroma strokovnjaku, ter upoštevati vse nasvete. Na prvi pogled se marsikomu zdijo nasveti nelogični in nerazumljivi. Krivec za to je naše neznanje ter nepoznavanje stroke. Ko bomo enkrat stopili na smuči za začetnike in dosegli ustrezen nivo pripravljenost nam bo tudi to razumljivo in jasno. Prednost vadbe v klubih je dostopnost, velikokrat imajo klubi tudi razne druge ugodnosti. Poleg tega je taka oblika vadbe primerna za vse, ki uživajo v družbi, se radi družijo ter po potrebi prilagajajo družbi. V klube so velikokrat vključene družine, kar lahko pomeni dodatne ugodnosti ter priložnost za druženje z družinskimi člani v prostem času. Osebni trener je opcija za individualiste ter vse, ki zelo cenijo svoj čas. Takšne osebe so profesionalno veliko obremenjeni, zato se težje prilagajo večjim skupinam. Ko se odločijo zavihteti na smuči za začetnike izberejo osebnega trenerja, s katerim uskladijo profesionalne in druge obveznosti s treningi. Prednost takšnega načina vadbe je, da se večinoma osebni trener prilagaja urniku. Odločimo se lahko tudi za enako obliko treninga z manjšo skupino, mogoče družine, mogoče prijateljev ali kakšne druge poljubne skupine. Investicija je s tem manjša, dobra skupina bo pa tudi znala najti skupni jezik glede terminov in drugih značilnosti takšnega načina vadbe. Rednost takšnega treninga je tudi v tem, da lahko strokovnjaka prosimo za pomoč pri izbiri opreme. Odličnost takšne pomoči je, da gre za enega najboljših načinov izbire smuči za začetnike ter pripadajoče opreme. Ker bo vodil treninge in priprave, bo znal najbolje oceniti naše znanje, telesne značilnosti ter predvidene načine uporabe smuči. Poleg omenjene upogibne manjše togosti je pomembno izbrati pravilno dolžino smuči. Poleg smuči sodijo pod opremo še palice, smučarski čevlji, čelada, vezi, očala, rokavice, oblačila ter drugi deli smučarske opreme. Strokovnjake je dobro poprosit za pomoč in nasvet predvsem pri izbiri vezi, palic, smučarskih čevljev in čelade. Vezi morajo biti brezhibne, pri vsakem sumu neustreznosti ne smemo odlašati z zamenjavo. Optimalne vezi izberemo glede na velikost smučarskega čevlja ter težo uporabnika. Palice izmerimo tako, da jo primemo obrnjeno na glavo pod krpljico, pri tem mora biti med nadlaktnico in podlaktnico ustvarjen pravi kot. Smučarski čevlji morajo biti udobni, številka pa primerna stopalu ter nogavicam. Za smuči s poudarjenim stranskim lokom obstajajo posebni smučarski čevlji. Smuči za začetnike omogočajo smučarju hitrejše ter varnejše napredovanje pri osvajanju smučarskih veščin.


četrtek, 20. oktober 2016

Povečana prostata, moška spolna žleza

Povečana prostata velikokrat ovira izločanje urina. Prostata je moška spolna žleza, ki zaradi rasti lahko povzroča težave z izločanjem urina. Povečana prostata je v veliko primerih del naravnega procesa, saj ob rojstvu tehta vsega nekaj gramov. Težave so nepopolno praznjenje mehurja, pogostost mokrenja, prekinjanje mokrenja, napenjanje, nočno vstajanje ter jakost curka. Vse naštete težave so lahko od primera do primera različne. Pri nepopolnem praznjenju mehurja povečana prostata povzroča občutek neizpraznjene celotne količine. Ta težava se lahko pojavi pri vsakem mokrenju, pri vsakem drugem mokrenju, v manj kot polovici primerov, nekajkrat ali nikoli. Pogosto velja za pogostost in prekinjanje mokrenja. Enako lahko povečana prostata povzroča težave neprestano, v drugih primerih manj pogosto, v nekaterih primerih pa nikoli. Pogostost mokrenja se meri v obdobju minulih nekaj mesecev ter ugotavlja kako pogosto je morala oseba na vodo prej kakor dve uri po zadnjem mokrenju. Na prekinjanje mokrenja pa povečana prostata vpliva tako, da je curek med mokrenjem prekinjen. Enako je lahko težava v obdobju zadnjih nekaj mesecev prisotna vedno, manj pogosto ali nikoli. Težave velja jemati resno, predvsem pa z mešanico zdrave kmečke pameti in strokovnosti. Pogostost mokrenja lahko ne pomeni nujno, da je povečana prostata. Oseba se lahko odloči za povečanje količine popite tekočine dnevno. Ta ukrep je pogosto priporočen, saj nekatere osebe dnevno popijejo premajhne količine vode. Športniki in drugi rekreativci pa to zahtevo že poznajo, zato imajo poseben režim tako hidriranja telesa kot izločanja tekočin. Večja količina popite tekočine, pomeni tudi večje količine izločene tekočine. Zato v takih primerih ne velja ukrepati brezglavo, ampak z nekaj razmisleka. Opazovati velja celoten proces, kar pomeni spremljati dogajanje od začetka do konca. Mnogi s tem pridobijo tudi občutek za čas trajanja procesa, ter so posledično sposobni ločiti normalno delovanje od nepravilnega delovanja. Povečana prostata zahteva bolj kakovostno spremljanje procesov v človeškem telesu.


ponedeljek, 17. oktober 2016

Bled, svetovno znan

Bled celemu svetu predstavlja Blejski otok z baročno cerkvijo. Po vsem svetu je Bled znan predvsem po podobi cerkve sredi jezera ter gorami v ozadju. Zimzelena slika ne predstavlja zgolj gorenjskega kraja, ampak velikokrat tudi celotno Sloveniji. Na sliki vidimo cerkev Marijinega vnebovzetja, del Blejskega otoka, v ozadju pa del gorske verige Karavanke z markantno goro Stol. Blejski otok je sestavljen iz apnenca, leži na zahodni strani Blejskega jezera. Njegova površina meri slab hektar, nad jezersko gladino pa se dviga slabih dvajset metrov. Bled je otok dobil zaradi tektonskega delovanja ter rečne erozije. Nekdanji grič so v času poledenitve naravne sile močno preoblikovale, znižale in zaoblile. Na koncu je nastalo stvaritev narave oblila voda, s tem pa je nastal Blejski otok. Zaradi svojih značilnosti je bil poseljen že zelo zgodaj, prvi znaki poselitve segajo v mlajšo kameno dobo. Po mnenju strokovnjakov je takrat otok igral vlogo začasne ribiške postojanke. Zadnji izsledki dajejo možnost obstoja starejšega predkrščanskega svetišča. Med pomembnimi pričami zgodovine na otoku so že zgodnje srednjeveško grobišče iz devetega stoletja ter ostanki lesene stavbe iz zgodnjega srednjega veka. Bled ima otok s cerkvijo zaznamovan tudi v občinskem grbu, poleg gradu na skalni pečini. Zgodovina cerkve na otoku je stara več kot tisočletje, prvo svetišče posvečeno Marijinem rojstvu je bilo postavljeno v osmem stoletju. Prvotni leseni kapeli je sledila zidana cerkvica, skozi zgodovino do današnjih dni pa so sledile številne dozidave, prezidave, obnove ter drugi posegi. Dve večji obnovi sta bili v štirinajstem in petnajstem stoletju, ko je Bled ter okolico prizadejal potres, današnja podoba cerkve je iz konca sedemnajstega stoletja. Med znamenitosti sodijo poleg cerkvene zgradbe freske, slike, oltarji, razgledni zvonik ter zvon želja. Bled lahko obiskovalcem na otoku poleg naštetega ponudi še številne druge znamenitosti in posebnosti. Bled je bližnji in daljni okolici znan zaradi izjemnih naravnih lepot.


petek, 14. oktober 2016

Avstrija, srednjeevropska zvezna republika

Avstrija je srednjeevropska zvezna republika . Ker Avstrija nima morja je hkrati tudi celinska država . Meji na Lihtenštajn, Švico, Italijo, Slovenijo, Madžarsko, Slovaško, Nemčijo in Češko. Ozemlje države znaša preko triinosemdeset tisoč kvadratnih kilometrov. ozemlje je razdeljeno na devet zveznih dežel. Po površini je največja Spodnja Avstrija oz. Niederösterreich. Njeno ozemlje obsega površino več kot devetnajst tisoč kvadratnih kilometrov. Na ozemlju je naseljenih več kot milijon šesto tisoč prebivalcev. Nahaja se na severovzhodu države, njeno glavno mesto je Sankt Pölten z več kot petdeset tisoč prebivalci. Mesto ima lasten status. Zgrajeno je ob vznožju Alp, skozenj teče reka Traisen. Naselitev na tem območju ima zelo dolgo zgodovino, mesto velja za eno najstarejših na območju države. Arheološke najdbe potrjujejo poseljenost tega območja že v kameni dobi. Predstavljajo jih poslikane keramike. Med arheološkimi najdbami so sledi življenja v bronasti in železni dobi ter prisotnost Keltov na tem območju. Druga največja zvezna dežela je Štajerska. Nahaja se na jugu države, njena površina znaša več kot šestnajst tisoč kvadratnih kilometrov, naseljuje jo preko milijon dvesto tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Gradec, šteje skoraj tristo tisoč prebivalcev ter velja za drugo največje avstrijsko mesto. Začetki naseljevanja na tem območju po ocenah strokovnjakov segajo v bronasto dobo. Ne gre pa za zgodovinsko neprekinjeno naselitev do srednjega veka. Najdbe in ime mesta govorijo o postopoma nastali močno branjeni utrdbi Slovanov. Tretja po veličini ozemlja je Tirolska, ki se nahaja na zahodu države. Naseljuje jo sedemsto štirideset tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Innsbruck, po slovensko Inmost. Že po imenu lahko sklepamo, da je mesto zaznamuje reka Inn. Izvira v Švicarskih Alpah, teče proti severovzhodu. Po prečkanju meje med Švico in Avstrijo teče po Tirolski. Deželo zapusti v bližini mesta Kufstein in nadaljuje pot po nemškem ozemlju oziroma Bavarski. Četrta največja zvezna dežela je Zgornja Avstrija, po številu prebivalstva pa je tretja največja zvezna dežela. Njeno ozemlje meri skoraj dvanajsti tisoč kvadratnih kilometrov, naseljuje ga milijon štiristo petdeset tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Linz z dvesto tisoč prebivali. Mesto ob reki Donavi so ustanovili Rimljani ter ga poimenovali Lentia. Strokovnjaki predvidevajo, da je izvor imena v keltskem izrazu za ovinek ali zavoj. Z namenom varovanja prehoda reke je bil sredi prvega stoletja zgrajen kastel, sledila so obdobja vzponov in padcev. Znane so številne povečave kastela ter napadi in uničenja Germanskih plemen. Peta največja zvezna dežela je Koroška z glavnim mestom Celovec. Zvezna dežela meri devet tisoč petsto kvadratnih kilometrov površine, ozemlje naseljuje preko pesto šestdeset tisoč prebivalcev. Na njenem južnem ozemlju Avstrija meji s Slovenijo. Glavno mesto Celovec ima blizu sto tisoč prebivalcev. Prva naselitev mesta sega v dvanajsto stoletje. Mesto je obdano z množico parkov ter tri in dvajset gradov. Celovec je zgodovinsko, kulturno, politično središče Slovencev na Koroškem. Šesta največja zvezna države Avstrija je Salzburg. Slovenski izraz je Solnograška ali Solnograško. Meji na Tirolsko, Nemčijo, Gornjo Avstrijo, Štajersko in Koroško. Obsega ozemlje veliko sedem tisoč sto kvadratnih kilometrov, ter šteje več kot pol milijona prebivalcev. Glavno mesto Salzburg oziroma Solnogad po slovensko šteje sto petdeset tisoč prebivalcev. Mesto je znano po številnih znamenitostih. V svetu je znano po svoji baročni arhitekturi, v njem se je rodil skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart. Mesto je zgrajeno ob reki Salzach. Reka je dolga preko dvesto kilometrov. Gradiščanska je zvezna dežela na vzhodu. Po površini sodi med manjše zvezne dežele. Njena površina znaša skoraj štiri tisoč kvadratnih kilometrov, na njenem ozemlju živi dvesto devetdeset tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Železno, nahaja se ob vznožju hribovja Leithagebirge. Zgrajeno je na sto dvainosemdeset metov nad morsko gladino ležeči vulkanski terasi. Slednja je imela močan vpliv na nastanek mesto. Območje je idealno za vinogradništvo in sadjarstvo. Poleg značilne prsti, odlične pogoje za uspevanje sadja in vinske trte omogoča okrog štiristo metrov visok greben Leithagebirge. Mesto obdajajo številni vinogradi, med sadjem prednjačijo marelice, breskve in mandlji. V bližini mesta se nahaja sosednja Madžarska. Največja znamenitost je dvorec Esterházy iz sredine štirinajstega stoletja. Najbolj zahodna dežela države Avstrija je Predarlska ali Vorarlberg. Leži na mejnem območju štirih držav. Na severu se nahaja Nemčija, natančneje njene zvezne dežele Bavarska ter Baden-Württemberg. Švica oziroma Graubünden in St. Gallen predstavlja zahodno in južno mejno območje. Sredi tega obmejnega območja med državo Avstrija in Švico se nahaja Lihtenštajn. Predarlska zvezna dežela obsega površino dva tisoč šesto kvadratnih kilometrov ter naseljuje tristo štiriinosemdeset tisoč prebivalcev. Glavno mesto Bregenz šteje devetindvajset tisoč prebivalcev. Nahaja se na obali Bodenskega jezera. Vodna površina preko petsto tisoč kvadratnih kilometrov ima vpliv na podnebje. Za okolico je značilna blaga klima, ki omogoča uspevanje sadja, zelenjave, vinogradništva ter hmelja. Ob obali so pristanišča ter industrijski kraji, ki se nahajajo v državah Avstrija, Nemčija in Švica. Glavno mesto Dunaj je hkrati tudi ime najmanjše zvezne dežele. Nahaja se znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija. Zvezna dežela Dunaj obsega površino štiristo štirinajst kvadratnih kilometrov ter šteje milijon osemsto tisoč prebivalcev. Na metropolitanskem območju mesta živi dva milijona šesto tisoč prebivalcev. Dunaj je največje in najpomembnejše avstrijsko mesto. Za Berlinom velja za drugo nemško govoreče mesto. Dunaj so ustanovili Kelti okoli leta petsto pred našim štetjem. Kot mejno mesto Vindobona je varovalo Rimsko državo pred vdori s severa. Mesto danes kipi od znamenitosti, ki so jih za seboj pustila različna zgodovinska obdobja ter vplivne zgodovinske osebe. Sestavljeno je iz triindvajset okrožji. Številčenje okrožji v veliki meri sledi času vključevanja okolice v mesto Dunaj. Prvo okrožje je bilo do sredine devetnajstega v glavnem celotno mesto. Drugo do deveto okrožje sodi v skupino okrožji znanih pod imenom notranja okrožja oziroma. Innenbezirke. Sestavljena so iz nekdanjih predmestji prestolnice države Avstrija. Preostala okrožja so bila večinoma pridružena prestolnici ob koncu devetnajstega stoletja. Poznamo jih tudi pod imenom zunanja okrožja oziroma Außenbezirke. Natančneje se je vključevanje zunanjih okrožji odvijalo od leta tisoč osemsto dvainsedemdeset do tisoč devetsto osemintrideset. Avstrija je brez dvoma zanimiva in raznolika dežela. Čeprav gre za celinsko državo nikakor nima enoličnega ozemlja. Večina je alpskega tipa. Avstrija ima kar tretjino ozemlja na območju Alp, obstajajo pa tudi bistveno drugačna ozemlja. Avstrija ima nasprotje alpskemu svetu oziroma ozemlju na vzhodu v Panonski in Donavski dolini.


nedelja, 9. oktober 2016

Kuhinjske nape, skrbijo za prijetno vzdušje

Kuhinjske nape skrbijo za prijetno vzdušje v kuhinji ter drugih prostorih. To so predvsem sosednji prostori naših kuhinjskih prostorov oziroma kuhinj. Jedilnica, jedilni kot, dnevna soba in drugi bližnji prostori se lahko kaj hitro zapolnijo z vlago, neprijetnimi vonjavami in drugimi neželenimi stranskimi učinki kuhanja. Največkrat gre za združene ali odprte zasnove prostorov. Pri takih zasnovah so kuhinjske nape več kot nujne. Obratno je pri samostojni kuhinji, ki je ločena od drugih prostorov. Samostojna kuhinja je po potrebi lahko zaprta. Kar pomeni, da se neprijetne vonjave, vlaga in podobni stranski učinki kuhanja zadržujejo zgolj v tem prostoru. Zračenje lahko izvedemo tudi na druge načine ali jih združimo z uporabo kuhinjske nape . Posebno koristna je združitev različnih načinov, ko gre za dolgotrajnejši proces kuhanja. Zaprt prostor omogoča, da se vlažnost in druge pogoje samostojno uravnava. Hkrati pa nima vpliv na druge prostore. V odprtih zasnovah so stvari bistveno drugačne. Pomembno vlogo imajo kuhinjske nape. Te so, poleg morebitne klimatske naprave, najpomembnejše za zagotavljanje kakovosti bivanja v prostorih oziroma domu. Združitev zagotavljanja kakovosti bivanja z uporabo kuhinjske nape in klimatske naprave ni napačna. Klimatske naprave danes v mnogih primerih delujejo velik del leta. Poleti hladijo prostore, v jesenskih ali celo zimskih dneh, pa ogrevajo. Uporaba na letni ravni je odvisna predvsem o kakovost klimatske naprave ter zunanjih pogojih. Kakovostne klimatske naprave porabijo malo električne energije, zato jih pogosto uporabljamo. Na območjih z milejšimi zimami je takšno ogrevanje tudi smiselno in racionalno. Združiti kuhinjske nape in klimatske naprave temu primerno racionalno početje. Klimatske naprave nam v prostor vnašajo kakovosten zrak, kuhinjske nape pa slab zrak iz prostora odstranjujejo. Za dober izkoristek je potrebno pred izbiro vse lastnosti dobro proučiti. Nape v ponudbi so od primera do primera različne. Kuhinjske nape v ponudbi imajo številne lastnosti, ki jih ne velja spregledati.


četrtek, 6. oktober 2016

Palawan, najlepši otok

Palawan je globalno najlepši otok po mnenju številnih obiskovalcev. Glasovanja za najlepši otok so številna, predstavljajo kontinuiteto iskanja najlepšega kotička pod soncem. Dodatno težo takim glasovanjem daje statistika obiska. Palawan je bil na številnih tekmovanjih izglasovan kot najboljša izbira. Za filipinsko otočje je značilno, da velja za priljubljeno destinacijo Japoncev, Kitajcev in Korejcev. Kar je razumljivo, saj jim je biser jugovzhodne Azije na dosegu roke. Brez dvoma pa veliko bliže, kot obiskovalcem iz stare celine. Izbira med vsemi neštetimi otoki globalno drugega največjega arhipelaga ni enostavna. Ko imamo v mislih otoke, večinoma pomislimo na civilizacijo njihovega površja. Torej otok povezujemo z infrastrukturo, katera omogoča bivanje. V primeru filipinskega arhipelaga je takšnih možnosti peščica. Med preko sedem tisoč otoki ima komaj dobra tretjina svoje ime, naseljenih je zgolj dvesto otokov. Na prvi pogled se zdi ta značilnost nenavadna dokler se ne zavemo nekaj preprostih dejstev glede površine otokov ter števila prebivalcev na njih. Vsega enajst otokov predstavlja petindevetdeset procentov ozemlja, na jih pa živi večina prebivalstva. Palawan leži na zahodu arhipelaga, predstavlja pa vez z južno sosedo Malezijo. Med otoki je poseben zaradi svoje oblike. Je izrazito dolg ter ozek. V dolžino meri štiristo petdeset kilometrov, v širino pa petdeset. Poleg neokrnjenosti in divje narave Palawan nudi obiskovalcem varnost in s tem možnost izbire doživetji. Otok naseljuje preko osemsto tisoč prebivalcev. Prestolnica otoka je Puerto Princesa, ki se nahaja na sredini otoka. Predstavlja več kot četrtino populacije otoka. Raziskovanje otoka je potrebno razumeti na filipinski način. Na severni obali leži El Nido z šestintrideset tisoč prebivalci. Od prestolnice otoka Palawan je oddaljen dobrih dvesto kilometrov. Popotniki pri tem ne smejo računati, da bodo razdaljo premagali v zahodni civilizaciji primernem času. Pot traja šest ur, pri tem pa dodobra občutimo kako naraven je otok Palawan. Palawan je otok izjemnih naravnih lepot in pristne neokrnjenosti.


Tek, kdaj na tekmovanje

Tek v športniku slej ko prej zbudi željo, da izmeri kondicijo oziroma svoje zmogljivosti. Kdaj je primeren čas za prvi resen preizkus je v veliki meri odvisno od samega športnika oziroma rekreativca. Mnogi bi radi svoj tek čim prej ovrednotili. Vsekakor velja biti do svojih sposobnosti realističen. Najbolj pomembno je, da smo razdaljo sposobni preteči. Razdaja, ki jo nameravamo preteči, nam bo dobra osnova za oblikovanje zahtev treninga. Poleg fizičnih sposobnosti velja posvetiti pozornost psihičnim. Fizična in psihična trdnost tvorita celotno zmogljivost. Načeloma je fizična pomembnejša, saj brez nje tek ni mogoč. Vendar ta ni mogoč, če psihično nismo sposobni premagovati raznih ovir. Pogoste ovire se pojavijo že na treningu. Ker je človek v osnovi leno bitje, bo za tek pogosto iskal izgovore. Psihična trdnost mu pomaga, da jih premaga ter se odpravi na trening. S tem se utrjuje psihična trdnost na sploh. V sodobnem življenju je to zelo velika vrednota in dobrina. Toliko bolj pa pride do izraza psihična trdnost, ko se začnejo pojavljati bolečine in druge težave. Človeški organizem je izredno sposoben mehanizem. Med drugim je sposoben v obrambne in druge namene ustvariti opozorila v raznih oblikah. Temu primerno tek spremljajo razne motivacije za prenehanje aktivnosti. Človek jih mora velikokrat preprosto preslišati ter se upreti skušnjavi. Psihična trdnost je pri tem v veliko pomoč. Kdaj na prvo tekmovanje je torej enostaven odgovor. Ko smo psihično in fizično pripravljeni. Največkrat začetniki izberejo krajše razdalje. Tudi organizatorji velikih tekmovanj jih v številnih primerih omogočajo, zanje nudijo tudi ustrezna okrepčila ter drugo za tek potrebno podporo. Veliko podporo začetnikom pri izbiri lahko nudijo tudi družinski člani ter druge zaupanja vredne osebe. Niso redki primeri, ko začetniki izbirajo prvi tekaški nastop glede na prejete nasvete izkušenejših družinskih članov ali drugi zaupanja vrednih oseb. Tek preizkusimo na različnih razdaljah in različnih zahtevnostnih nivojih.

Več