Povečana prostata velikokrat ovira izločanje urina.
Prostata je moška spolna žleza, ki zaradi rasti lahko povzroča težave z izločanjem urina. Povečana prostata je v veliko primerih del naravnega procesa, saj ob rojstvu tehta vsega nekaj gramov. Težave so nepopolno praznjenje mehurja, pogostost mokrenja, prekinjanje mokrenja, napenjanje, nočno vstajanje ter jakost curka. Vse naštete težave so lahko od primera do primera različne. Pri nepopolnem praznjenju mehurja povečana prostata povzroča občutek neizpraznjene celotne količine. Ta težava se lahko pojavi pri vsakem mokrenju, pri vsakem drugem mokrenju, v manj kot polovici primerov, nekajkrat ali nikoli. Pogosto velja za pogostost in prekinjanje mokrenja. Enako lahko povečana prostata povzroča težave neprestano, v drugih primerih manj pogosto, v nekaterih primerih pa nikoli. Pogostost mokrenja se meri v obdobju minulih nekaj mesecev ter ugotavlja kako pogosto je morala oseba na vodo prej kakor dve uri po zadnjem mokrenju. Na prekinjanje mokrenja pa povečana prostata vpliva tako, da je curek med mokrenjem prekinjen. Enako je lahko težava v obdobju zadnjih nekaj mesecev prisotna vedno, manj pogosto ali nikoli. Težave velja jemati resno, predvsem pa z mešanico zdrave kmečke pameti in strokovnosti. Pogostost mokrenja lahko ne pomeni nujno, da je povečana prostata. Oseba se lahko odloči za povečanje količine popite tekočine dnevno. Ta ukrep je pogosto priporočen, saj nekatere osebe dnevno popijejo premajhne količine vode. Športniki in drugi rekreativci pa to zahtevo že poznajo, zato imajo poseben režim tako hidriranja telesa kot izločanja tekočin. Večja količina popite tekočine, pomeni tudi večje količine izločene tekočine. Zato v takih primerih ne velja ukrepati brezglavo, ampak z nekaj razmisleka. Opazovati velja celoten proces, kar pomeni spremljati dogajanje od začetka do konca. Mnogi s tem pridobijo tudi občutek za čas trajanja procesa, ter so posledično sposobni ločiti normalno delovanje od nepravilnega delovanja.
Povečana prostata zahteva bolj kakovostno spremljanje procesov v človeškem telesu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar