Prikaz objav z oznako klop. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako klop. Pokaži vse objave

torek, 9. julij 2019

Borelijski limfocitom lahko razkrije okužbo

Klopne bolezni so zelo zahrbtne, pravzaprav so zahrbtni že mali zajedavci, ki bolezni prenašajo. Težko jih je zaznati in praktično nemogoče se jim je izogniti, preostane nam le redno in temeljito pregledovanje, kar pa še vedno ni dovolj. Pogosto se namreč klopi podajo prav v tiste kotičke telesa, ki jih ne moremo enostavno pregledovati, tam pa se prisesajo in prenesejo okužbo. Tako tudi ne moremo spremljati mesta vboda, da bi opazili značilno rdečino, ki spremlja okužbo s klopno boreliozo. Lahko pa smo pozorni na borelijski limfocitom, ki je prav tako en izmed simptomov okužbe. Borelijski limfocitom je sicer težje zaznati, tako da bomo morali biti bolj pozorni, predvsem pa bomo morali imeti razlog, da se sploh posvetimo spremljanju teh znakov. Najboljši razlog je seveda ta, da najdemo prisesanega klopa, a preventivno lahko pazimo tudi v primeru, da se veliko potikamo po gozdovih, saj se lahko klop hitro izmuzne še tako temeljitemu pregledu. Borelijski limfocitom je lahko v takšnih primerih dobra potrditev suma okužbe s klopno boreliozo.

Borelijski limfocitom ni povsem predvidljiv

Žal ta simptom okužbe ni povsem predvidljiv in zanesljiv. Medtem ko se klopna borelioza hitro pokaže z rdečico in kolobarjem okoli mesta vboda, je borelijski limfocitom nekoliko manj opazen na prvi pogled. Gre za mehko oteklino, ki ni boleča ali posebej občutna, če je ne iščemo namenoma. Pojavi se predvsem na uhljih ali na ušesnih mečicah, lahko pa tudi na prsnih bradavicah in v predelu genitalij. Kakšen bo borelijski limfocitom je težko predvideti, lahko se razvije do večje velikosti, tudi do 5 centimetrov. To je vsekakor dober razlog za sum, pa tudi dober razlog za obisk zdravnika. Ne pozabimo, da lahko boreliozo učinkovito zdravimo z antibiotiki, če se postopka lotimo kar se da hitro, tako da je borelijski limfocitom uporaben znak.

https://www.sos-klop.si/znaki-lymske-borelioze

klop povzroča borelijo

sreda, 27. september 2017

Klop, mala velika nevarnost

Klop je velika nevarnost, ki preži predvsem na obiskovalce gozdov. Klop se poleg tega zelo dobro počuti tudi v bližini urbanih okolji in naseljenih območji. Urbana okolja so vedno bolj na udaru klopa, zaradi njegovega najljubšega gostitelja. To sta jelenjad in srnjad, ki se vedno pogosteje nahajata v bližini urbanih okolji ali dobesedno v urbanih okoljih. Razlog je predvsem opuščanje kmetijski površin, zaradi česar sta jelenjad in srnjad primorana iskati živež bliže urbanim okoljem. Klop hkrati ni nevarnost izkušenih oseb, ki so se strokovno podučil o njegovih lastnostih. To so aktivni rekreativci, nabiralci gob in drugih gozdnih sadežev ter druge osebe, ki se pogosto gibajo v gozdovih. Odsotnost strahu pri njih temelji na nekaj preprostih razlogih. Predhodno se cepijo, pred odhodom v gozd se ustrezno oblečejo in obujejo, med gibanjem po gozdu se zavedajo nevarnosti ter temu primerno prilagodijo gibanje ter se ob prihodu domov temeljito pregledajo. Cepljenje je dosegljivo vsem osebam, za nekatere poklice je obvezno. S cepljenjem smo zaščiteni pred klopnim meningitisom, celoten proces zahteva tri cepljenja. Izvede ga lahko osebni zdravnik, hkrati je to tudi najboljši vir informacij ter dodatnih pojasnil. Klop bo veliko manjša nevarnost, če se ustrezno oblečemo in obujemo. To so predvsem oblačila in obutev svetlih barv z gladko površino. Na svetlih barvah je klop bistveno bolj viden med plezanjem po žrtvi, gladka površina pa mu otežuje oprijem žrtve. Gibanje po gozdu naj poteka po čim bolj urejenih poteh, izogibati se velja hoji po zaraščenem terenu. Klop se zelo rad zadržuje na koncih vegetacije, s tem si olajša oziroma omogoči prehod na žrtev. Ob prihodu domov sledi temeljit pregled, ki nas lahko v nekaterih primerih v celoti reši možnih posledic ugriza. Predvsem je to pravilna odstranitev klopa na mestu vboda. Klop je manjša nevarnost, če se zavedamo možnosti zaščite ter jih v celoti upoštevamo in izvajamo.

Okužen klop

nedelja, 5. junij 2016

Meningoencefalitis, okužba klopa

Meningoencefalitis povzroča okužen klop . Ob tem velja vedeti, da okužen klop, preko vboda ne povzroči vedno prenos bolezni in kaže reakcijo telesa. Prav tako meningoencefalitis ni najpogostejša okužba. Z Lymsko boreliozo se okuži bistveno več ljudi. Je pa za razliko od nje meningoencefalitis bolj nevaren, saj pri njem v najslabšem primeru bolnik umre.



 Pri lymski boreliozi je umrljivost prisotna izjemoma, humana granulocitna anaplazmoza pa po doslej znani statistiki še ni povzročila smrtno žrtev. V državah srednje Evrope ima meningoencefalitis odstotek umrljivosti od pol procenta do dveh procentov. Nekoliko večji procent prizadenejo trajne ohromitve, približno tretjina pa se po do sedaj znanih načinih zdravljenja ne more povsem pozdraviti. Posledice, ki ostajajo prisotne so slabo počutje, slab sluh, utrujenost. Ker je meningoencefalitis zdravstvena težava z možnimi hudimi posledicami, se velja kljub razmeroma majhni možnosti, preventivno ravnati ob vsakem odhodu v naravo. Pri tem je potrebno biti previden zaradi same narave klopa. Velja za potrpežljivega in vztrajnega zajedavca. Od jajčeca do odraslega klopa gre skozi več razvojnih faz, vse razen jajčeca potrebujejo hrano za razvoj. Razvojne faze se začnejo potem ko klop ženskega spola, ta izleže jajčeca, sledijo larve, nimfe ter nazadnje odrasel klop. Prva razvojna stopnja, larve, so komaj vidne s prostim očesom, njihovo prehranjevanje traja dva do tri dni, višje razvojne stopnje se hranijo več dni. Da nas prizadene meningoencefalitis je velika možnost predvsem v vlažnih gozdovih, ki so najboljši življenjski prostor.

Pri razvojnih fazah je prehod na naslednjo razvojno fazo odvisen od preživetja preko zime. Zato so razvojne možnosti najboljše povsod, kjer v listju ali podobnem zavetju najdejo zavetje. Prehod v višjo razvojno stopnjo traja lahko leto dni, v boljših pogoji pa se v naslednjo razvojno fazo klop razvije že isti sezoni. Meningoencefalitis je mnogim osebam zagrenil življenje, njihove izpovedi so verjetno najboljša motivacija za cepljenje ali druge oblike zaščite.

http://www.sos-klop.si/klopni_meningoencefalitis

ponedeljek, 18. april 2016

Meningoencefalitis, cepljenje priporočljivo

Meningoencefalitis lahko ublaži načelo cepljenje priporočljivo . Bolezen meningoencefalitis ni osamljena bolezen, ampak ima resne posledice pri nezanemarljivem številu prebivalcev. Kljub temu so odpori do cepljenja prisotni. Vzrokov je veliko, verjetno bi največji učinek imele informacije podane neposredno od oseb, ki so meningoencefalitis imele in se spopadle z vsemi težavami odpravljanja.



 Vse druge informacije niso tako neposredne, zaradi številnih dejavnikov pa pri občinstvu porajajo dvome. Glede na druge dežele regije, s katerimi si delimo veliko kulturnih, zgodovinskih in drugih podobnosti, bi lahko vsaj del krivde pripisali sistemu, ki lahko na drugih območjih očitno deluje bolje. Precej krivde za meningoencefalitis in druge težave je zato posledica odpora do vsega, kar naj bi imelo pozitiven učinek in je v veliki meri dejansko tudi prisoten, vendar dejavniki njegov učinek preprečujejo ali zmanjšujejo. Kot prvi bi se mogli zavedati težav, ki jih povzroča meningoencefalitis osebe, katere se veliko gibljejo v naravi. Gre za rekreativce, športnike, gobarje in na splošno osebe, ki se iz različnih razlogov podajajo v naravno okolje klopa. Posebno previden je potrebno biti na območjih, kjer je zabeleženih največ primerov okužbe. Podatke o tem je možno dobiti na spletnih straneh s tematiko meningoencefalitis, klop in podobno. Poleg cepljenja lahko veliko te osebe naredijo z temeljno zaščito. Dobro se je zavedati, da je klop zajedavec, ki potrebuje kri žrtve za ustvarjanje pogojev življenjskih ciklusov. Teh je več, v vseh primerih pa potrebujejo žrtev, da se oskrbijo z njegovo krvjo ali se oplodijo.

Ciklusov je več, temu primerno pa več možnosti za meningoencefalitis ali druge bolezni povezane z ugrizom okuženega klopa. Pred odhodom na območje ugodno za klopa se velja zaščititi z svetlo obutvijo in obleko, ki je gladka in ne omogoča oprijem klopa. Kdor zaščite ne more izvesti na tak način, naj na ustrezna mesta nanese pršilo proti mrčesu. Meningoencefalitis je prežeča nevarnost.

petek, 25. marec 2016

Meningoencefalitis, okužba osrednjega živčevja

Meningoencefalitis je bolezen, ki prizadene osrednje živčevje . Virusna bolezen meningoencefalitis se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Okužen klop je v veliki večini primerov najbolj razširjena vrsta Ixodes ricinus. Spada md razširjene predstavnike klopov. Najbolj nevaren je za vse osebe in živali, ki se veliko gibljejo v njegovem naravnem okolju.



Za to okolje, kjer je možnost meningoencefalitis večja, je značilna predvsem visoka vlažnost, najraje pa ima okolja z veliko podrastja, travnike in gozdove. Njegov življenjski ciklus se začne z jajčeci, ki jih odrasel klop izvali v listje ali podrast. Razpadajoče listje ali podrast daje ugodne življenjske pogoje ličinkam, ki se postopoma razlezejo na rastline v okolici. Zanje je zelo pomembno, da najdejo mesto, kjer bodo najlažje imele prehod do žrtev. Te so bodisi ljudje ali gozdne živali. Kri žrtve potrebujejo za razvoj do naslednje razvojne faze. V tej fazi ponovno poiščejo žrtev, kar jim omogoči dozorevanje do levitve, pri kateri se spremenijo v odraslega klopa. Sledi faza, kjer na gostitelju samico oplodi samec. Oplojena samica se spusti na tla ter po tednu ali dveh leže jajčeca. Ta proces traja cel mesec, v tem času izleže okolic osemsto jajčec, sledi pogin samice klopa. Meningoencefalitis spremljajo znaki, ki se pojavljajo teden ali dva po ugrizu okuženega klopa. Oseba občuti bolečine v mišicah, slabo počutje, vročina, glavobol, utrujenost. V skrajni primerih se znaki, ki opozarjajo na meningoencefalitis končajo tragično.

Zaščita pred to nevarno okužbo poteka na razne načine. Najbolj enostavni so primerna obleka in obutev, ko se gibljemo v klopu najbolj ugodnih življenjskih okoljih. Obleka in obutev, ki nudi pred okuženim klopom in posledično možnimi boleznimi, kot je meningoencefalitis, ni vedno primerna. Najbolj primerna je tista, ki klopu onemogoča prehod na človeka. Pri tem imamo dve stopnji zaščite. Prva je, da izberemo gladko obleko in obutev. Meningoencefalitis je bolezen, ki povzroča zelo različne težave okuženi osebi.

Več

sreda, 10. februar 2016

Klop, človekov parazit

Klop je človekov parazit . Kot vsi drugi paraziti tudi klop išče svoj življenjski prostor na gostitelju. Za parazite ali zajedavce je značilno, da živi v skupnosti z drugim organizmom. Značilnost te skupnosti je, da ima v tej skupnost koristi zajedavski organizem. Gostitelj pa v tej skupnosti trpi škodo. Zajedavec, zajedalec ali parazit je lahko živalski ali rastlinski organizem. Glede na aktivnost se paraziti delijo na stalne in začasne.



V prvem primeru paraziti zajedajo gostitelja vse do zrelosti ali smrti. Začasni paraziti pa zajedajo gostitelja le določen čas. Klop živi na različnih koncih sveta. Skupno jih najdemo v več kot osemsto različnih vrstah. V naši deželi prevladuje ena vrsta. Življenjski pogoji klopa zahtevajo visoko relativno vlago. V primeru, da vlaga ni optimalna se klopi posušijo in umrejo. Najdemo jih na travniki, v parkih, ob tekoči ali stoječi vodi ter v gozdovih. Življenjski prostor je največkrat določen z razvojno fazo. Glede na razvojno fazo si klop išče tri različne življenjske prostore. Segajo od nižjih področji, ki ne segajo več kot trideset centimetrov nad tlemi pa vse do meter in pol nad tlemi. Kar pomeni, da je gre za idealno mesto, kjer lahko iz vegetacije prestopijo do gostitelja. Aktivno obdobje začne z ugodnimi pomladnimi ali zgodnje pomladnimi temperaturami prsti. To je lahko časovno različno, saj se lahko razlikuje za mesec ali celo več.

Vse je odvisno od temperatur prsti. V predelih, kjer so pomladne, višje temperature poznejše, se njegovo aktivno življenjsko odboje začne kasneje. Obratno pa se z ugodnimi temperaturami prsti lahko začne že prej. Najpogosteje klop potrebuje med pet in sedem stopinj Celzija. Obratno klop začne s prezimovanjem v jesenskih mesecih. Takrat si poišče ugoden življenjski prostor, ki mu omogoča, da temperatura ne pade pod nič stopinj. Klop si največkrat zavetje pred zimskimi temperaturami najde v odpadlem listju ali v zgornjih plasteh zemlje.