Bled, blagodejna klima

Bled krasi blagodejna klima , ki je posledica več dejavnikov. Večinoma Bled poznamo kot Blejski otok z različnimi ozadji. Podoba s Stolom in Karavankami v ozadju je zimzelena, ter prednjači pred vsemi drugimi zornimi koti. Ostali predeli in okolica pa nudi popotnikom neštete možnosti za odkrivanje. Bled leži na nadmorski višini petsto metrov, šteje preko osem tisoč prebivalcev ter velja za eno izmed Slovenskih turističnih znamenitosti. Ko se Slovenija predstavlja širom sveta njegova podoba praktično nikoli ne manjka, z njo se mnogi istovetijo. Otok je bil zanimiv za naseljevanje že v davnini, davni slovenski predniki so na njem častili staroslovansko boginjo ljubezni in plodnosti. S pokristjanjenjem se na otoku začne dolgoletna zgodovina slikovite podobe s cerkvijo. Otok je bil dolga leta cilj romarjev od blizu in daleč. Bled je v zgodovini prvič omenjen v začetku enajstega stoletja, ko je nemški cesar Henrik II zapisal darilno listino škofu iz Brixna. Zagotovo pa je bilo območje naseljeno že prej, pogoji za bivanje so bili tu od nekdaj prijetni. To danost je na poseben način izkoristil Švicar Arnold Rikli, ki je začel sredi devetnajstega stoletja uvajati zdraviliški turizem. Na Bled je prišel najprej zdraviti samega sebe, obolel je zaradi stika s kemikalijami. V bližini Celovca je odprl obrat barvarne usnja, ob stiku s kemikalijami se mu je vnela podprsna mrena. Z namenom zdravljenja je iskal kraj, ki bi mu povrnil kakovost življenja. Kot idealen kraj je našel Bled, kjer je začel svojo novo metodo zdravljenja. Temeljila je na kopanju v hladni vodi, sprehajanju ter golem sončenju. Golo sončenje je bilo za tiste čase vse kaj drugega kot danes, zato je doživel tudi mnoga zgražanja ter negativne kritike. Lahko pa rečemo, da je na Bled prinesel zdraviliški turizem. Danes so enako odlične razmere, ki jih s pridom izkoriščajo mnogi. Bled velja obiskati v vseh letnih časih.

http://www.mojaobcina.si/bled/

Bled, svetovno znan

Bled celemu svetu predstavlja Blejski otok z baročno cerkvijo. Po vsem svetu je Bled znan predvsem po podobi cerkve sredi jezera ter gorami v ozadju. Zimzelena slika ne predstavlja zgolj gorenjskega kraja, ampak velikokrat tudi celotno Sloveniji. Na sliki vidimo cerkev Marijinega vnebovzetja, del Blejskega otoka, v ozadju pa del gorske verige Karavanke z markantno goro Stol. Blejski otok je sestavljen iz apnenca, leži na zahodni strani Blejskega jezera. Njegova površina meri slab hektar, nad jezersko gladino pa se dviga slabih dvajset metrov. Bled je otok dobil zaradi tektonskega delovanja ter rečne erozije. Nekdanji grič so v času poledenitve naravne sile močno preoblikovale, znižale in zaoblile. Na koncu je nastalo stvaritev narave oblila voda, s tem pa je nastal Blejski otok. Zaradi svojih značilnosti je bil poseljen že zelo zgodaj, prvi znaki poselitve segajo v mlajšo kameno dobo. Po mnenju strokovnjakov je takrat otok igral vlogo začasne ribiške postojanke. Zadnji izsledki dajejo možnost obstoja starejšega predkrščanskega svetišča. Med pomembnimi pričami zgodovine na otoku so že zgodnje srednjeveško grobišče iz devetega stoletja ter ostanki lesene stavbe iz zgodnjega srednjega veka. Bled ima otok s cerkvijo zaznamovan tudi v občinskem grbu, poleg gradu na skalni pečini. Zgodovina cerkve na otoku je stara več kot tisočletje, prvo svetišče posvečeno Marijinem rojstvu je bilo postavljeno v osmem stoletju. Prvotni leseni kapeli je sledila zidana cerkvica, skozi zgodovino do današnjih dni pa so sledile številne dozidave, prezidave, obnove ter drugi posegi. Dve večji obnovi sta bili v štirinajstem in petnajstem stoletju, ko je Bled ter okolico prizadejal potres, današnja podoba cerkve je iz konca sedemnajstega stoletja. Med znamenitosti sodijo poleg cerkvene zgradbe freske, slike, oltarji, razgledni zvonik ter zvon želja. Bled lahko obiskovalcem na otoku poleg naštetega ponudi še številne druge znamenitosti in posebnosti. Bled je bližnji in daljni okolici znan zaradi izjemnih naravnih lepot.