Kuba otoška država

Kuba je otoška država . Obdajajo jo otoki in polotoki. Ter Karibsko morje, Mehiški zaliv in Atlantski ocean. Skupaj otoška država Kuba šteje kar 1600 otokov. Ugodne klimatske razmere so omogočile razvoj in rast različnih kultur. Kuba je znana predvsem po pridelavi tobaka in sladkornega trsa. Značilna cigara se imenuje kubanka. Poleg tobaka in sladkornega trsa na otoku Kuba uspevajo še druge kulture, katerim dobre pogoje omogočajo predvsem zajetne količine padavin. V osrednjem delu države pade letno med 1000 in 1200 mililitrov padavin. Padavine Kuba na vzhodni obali z pasati, zahodne dele obale pa bičajo tropski viharji oziroma hurikani. Druge kulture, ki uspevajo na otoku Kuba so krompir, riž in koruza. Kar bo obiskovalce presenetilo, fotografe pa navdušilo je dejstvo, da mnoga polja in njive obdelujejo s pomočjo volovske vprege. Kulture in kmetijske površine niso edino bogastvo države Kuba. Med izvoznimi izdelki se znajdejo tudi rude kot je na primer nikelj in kobalt. V kvoto izvoznih pridelkov spadajo poleg niklja in kobalta še vsem znana kava in školjke. Za turiste bo Kuba zanimiva zaradi cest . Sicer mnoge niso asfaltirane je pa zaradi tega moč dobiti nekaj občutka starih davnih, pri nas že pozabljenih časov. Poleg cest se Kuba lahko spoznava z vlaki, letali in ladjami. Za ljubitelje kulturne dediščine bo zanimiva kolonialna arhitektura. V glavnem mestu Havana je možno opazovati cerkve, muzeje, galerije in gradove, ki se ponašajo z slikovitimi značilnostmi kolonialne arhitekture. Poleg kolonialnega obdobja je Kubo zaznamovalo obdobje po drugi svetovni vojni. Vplivalo je na tako sosednje države, kot na svetovne velesile. Poseglo pa je tudi v vsakdanjik mnogih tako doma na Kubi, kot v nekatere svetovne države. Predvsem razvite države so bile mnogokrat cilj veliko prebežnikov s Kube. Glavno mesto države Kuba je Havana, šteje dobra dva milijona prebivalcev, nahaja pa se na severozahodu največjega otoka.

Imunski sistem nekoč in danes

Imunski sistem je organski sistem, ki je sestavljen iz posebnih celic in organov. Poglavitna naloga organskega sistema je nadzor delovanja organizma . poleg nadzora delovanja organizma organski sistem opravlja nalogo varovanja pred patogeni. Imunski sistem je sposoben razlikovati med tujimi in lastnimi molekulami. Molekule lahko plavajo v medceličnini, lahko pa so izražene na površini. Imunski sistem deluje tako, da sproži imunski odziv. Imunski odziv je odziv organizma na tuje celice. Za človeško zdravje je imunski sistem zelo važen. Imunologija, ki proučuje imunski sistem je tradicionalna medicinska panoga. Njena dolgoletna tradicija se črpa iz dejstva, da je človeško zdravje neprecenljivega in izrednega pomena za človeško življenje, delo in obstoj. To dejstvo botruje obsežnim in temeljitim raziskavam, ki jih drugi deli in področja ne dosegajo. V veliko raziskavah se je imunski sistem odkrivalo in spoznavalo na živalskih vrstah. Imunski sistem je namreč podoben na človeški in živalskih vrstah, zato lahko medicina raziskave in dognanja vrši z bistveno manj tveganja za človeško zdravje. Posebno intenzivne so bile raziskave ob množičnih boleznih. Množične bolezni so bile sprožene na različne načine. Poglavitni razlog gre iskati v vzroku, ki je bil množično razširljiv. Tako so recimo vojne povzročile mnogo bolezni med civilnim prebivalstvom, ob vrnitvi vojaškega sestava v domače kraje. Mnogokrat so imunski sistem napadale in celo premagale razne bolezni, kateri vzrok je bil v preteklosti večkrat vezan na slabe higienske razmere. Imunski sistem se je spoznaval v času, ko so razsajale množične bolezni . Množične bolezni, ki so bremenile človeštvo v starejših obdobjih so bile kolera, kuga, mrzlice in podobno. Mnoge bolezni, katerih vzroke so odkrili že davno se predvsem v nerazvitih krajih pojavljajo še danes. Vzrok je najpogosteje slaba zdravstvena oskrba, pa tudi neprimerni pogojih za zdravljenje. Že sama pot do zdravnika, ki je oddaljen slabo vpliva na imunski sistem. Imunski sistem v mnogih podrobnostih še ni docela odkrit.

Hrvaška raznolikost različnosti

Hrvaška omogoča doživeti raznolikost različnosti . Obstajajo različne pokrajine in kulture. Na ta način je omogočena raznolikost različnosti, ki je državi Hrvaška ne primanjkuje. Država Hrvaška je geografsko uvrščena med Sredozemljem in Srednjo Evropo. Na vzhodu jo omejuje Panonska nižina, na zahodu se dotika skrajnih vzhodnih robov Alp. Hrvaška je obmorska država, njen značilen pas ob Jadranskem morju je več kot slikovit in značilen. Poleg tega Hrvaška lahko obiskovalcem ponudi še kaj več kot le morje. Nad morjem se dvigajo gorati predeli, ki nudijo doživetje čisto drugačne klime. Skladno z drugačno klimo in naravnimi danostmi se je razvila drugačna kultura. Ceste, ki jih ima Hrvaška s povezovanjem raznolikih pokrajin postanejo slikovite, pestre in zanimive. Mnoge Hrvaška zanima prav zaradi prometnic, ki so raznolike ne le po pokrajinah, ki jih povezujejo, ampak tudi zaradi prometnic samih. Vsi ljubitelji vožnje bodo izbirali glede na svoj okus, želje in pričakovanja med hitrim potovanjem po sodobnih prometnicah, ali pa potovanjem po starih prometnicah. Razlike v prometnicah, ki jih Hrvaška ima so tako raznolike. Ne preseneča dejstvo, da je prometna obiskanost velika. Hrvaška prestolnica je Zagreb, nahaja se na zahodu države, v bližini meje s Slovenjo. V državni ureditvi ima poseben status. Velja za zanimivo mesto z slikovitim starim delom mesta. Starih mestnih jeder in zgradb je veliko tudi izven prestolnic. Njihova slikovitost privablja mnoge, nekateri jih želijo trajno ohraniti. Slikovitosti, ki jo je vredno ujeti na razne medije in upodobiti z raznimi izraznimi sredstvi ne primanjkuje. Tako ni slučaj, da Hrvaška mnoge obiskovalce z umetniško žilico navduši v jutranjih urah, ko večina še spi sladek spanec. Srečati fotografa na solinah, v pristaniščih ali drugih slikovitih ni posebnost, le jutranje vstajanje ne sme biti problem. Znamenitosti so seveda povsod, zato ne bo težko najti nekaj čisto svojega. Hrvaška na račun geografske raznolikosti ponuja tudi veliko naravnega bogastva.

Kirgizija zgodovinsko bogata država

Kirgizija imenovana tudi Kirgizistan ali uradno Kirgiška republika je država, ki leži v goratem, celinskem delu Srednje Azije. Meji na Kitajsko, Kazahstan, Tadžikistan ter Uzbekistan. Prestolnica Biškek z skoraj 900.000 prebivalec se nahaja na severu države, v bližini meje z Kazahstanom. Značilnost države Kirgizija je med drugim velika oddaljenost o morja. Velja za svetovno od morja najbolj oddaljeno državo sveta. Kirgizija se od zahoda proti vzhodu razprostira na razdalji 2600 km, od severa proti jugu pa na razdalji 800 km. Večino, preko 80% ozemlja zaseda gorska regija Tjanšan , Kirgizija na ta način velja za Švico Srednje Azije. Nasprotje goratega predela je nižinski del, katerega večina se nahaja v severnih nižinah in obrobnih delih Ferganske doline. Predstavlja pomemben rodovitni del države. Na njenem ozemlju se nahaja tudi drugo najpomembnejše mesto Oš. Leži v bližini meje z Uzbekistanom. Kirgizija ima bogato in burno zgodovino. Najstarejši ostanki zgodovine segajo v 5-6 stoletje pred našim štejem. Predstavljajo jih bronaste in zlate relikvije, ki so jih našli na območju jezera Isik Kul. So priče o naselitvi človeka na tem območju v starejših obdobjih. Posebnost zgodovine je tudi prepletanje narodov z prehodom lastništva ozemlja. Tako so ozemlje, kjer se danes nahaja Kirgizija osvajali Kitajci, Mongoli in Turki. Ustanovitev prve države v 9. stoletju omogoča, da Kirgizija velja za staro državo. Zgodovino je zaznamovala tudi Sulejmanova sveta gora. Pne se na nad Fergansko dolino. Legenda pravi, da naj bi na gori molil sam Mohamed, od tod tudi romanja na Sulejmanovo sveto goro. Začetki verskih romanj na območju države Kirgizija segajo v 10. stoletje, obsežen del romarjev je izhajalo iz vrst popotnikov na svilnati poti. Mogočna gora je na vse potnike, kateri so potovali po prometnici med Kitajsko in Evropo, naredila močan vtis, iz spoštovanja in boga boječnosti so na območju Sulejmanove svete gore opravljali obrede, molitve, postavljali so svetišča. Kirgizija je zgodovinsko bogata država.

Motivacija za iskanje službe je pomembna

Motivacija za iskanje službe je pomembna vrlina . Ob tem ni čisto vseeno kakšne vrste je motivacija za iskanje službe. Motivacija je lahko usmerjena v osnovne vrednosti ali pa ima višjo dodano vrednost motivacije. Tako je lahko oseba, ki išče službo motivirana za pridobitev osnovnih življenjskih pogojev, lahko pa cilja bistveno višje. Bistveno višje motivacija za iskanje službe cilja, ko si poleg osnovnih življenjskih pogojev želimo napredovanja, boljših pogojev, sebi prilagojenega urnika in vse podobno, kar ni običajno za osnovne motivacijske pogoje. Motivacija za iskanje službe je v veliki meri odvisna od same osebe, od njegove izobrazbe, življenjskih načel in življenjskih izkušenj. Nekaterim je motivacija za iskanje službe v pridobitvi dela, ki od njih zahteva čim manj napora, saj želijo več energije usmeriti v hobije, šport ali kakšne druge aktivnosti. Na drugi strani imamo osebe, katerih motivacija za iskanje službe je usmerjena k iskanju službe, v katero bodo vložili vse svoje znanje in energijo. S takim načinom se zavestno odrečejo delu prostega časa. Katera motivacija za iskanje službe je najboljša je nemogoče reči, saj je v veliki meri odvisna od posameznika . Lahko bi rekli, da je motivacij toliko kolikor je ljudi. Vsakega v življenju motivira čisto svoj spekter stvari. Težko bi našli dva človeka, ki ju motivirajo dva povsem enaka skupka motivacij. Izkušnje, izobrazba in druge lastnosti v veliki meri narekujejo kakšna motivacija bo, kako bo kvalitetna in intenzivna. Mnogi pri motivaciji gledajo na materialne, spet drugi na duhovne vrednote. Nekaterim v službi, karieri pomeni vse ali večino materialno bogastvo in pridobitništvo. Drugi bodo bolj uživali v službi, ki ima dobro družbo, tim sodelavcev, kjer veje prijateljsko vzdušje in klima. Vsekakor ni modro, da motivacija za iskanje službe, presega naše okvire. Z njimi bomo izgubili tla pod nogami. Motivacija za iskanje službe mora biti realna, biti nam mora dosegljiva.