Dobrovnik, zgodovina občine

Dobrovnik zaznamuje bogata preteklost ter živahna zgodovina občine ustanovljene ob koncu dvajsetega stoletja . Območje današnje občine Dobrovnik so naseljevali ljudje že v pradavnini, o tem priča najdeno kamnito dleto . Južno od vasi Dobrovnik so najdene tudi gomile, ki pričajo o obstoju antične naselbine. V času rimske države je ozemlje današnje občine Dobrovnik pripadlo provinci Panoniji. Preko območja današnje občine je v antiki vodila pot, ki je povezovala takratno Petovijo s Savarijo. Danes sta to Ptuj in Szombathely, rimska kolonizacija pa je bila v antiki intenzivnejša v pasu od Lendave ob vznožju Goric preko mimo današnjega središča občine Dobrovnik, do Bogojine ter naprej proti zahodu. Prvo omemba izhaja iz leta tisoč dvesto sedemdeset, na pečatu trga Dobrovnik pa je leto tisoč dvesto osemdeset zabeleženo kot leto nastanka naselja. Kot trg se naselje omenja leta tiso tristo dvaindvajset. Trg ali oppidum pomeni, da je šlo za pomembno podeželsko naselje s podeljeno pravico trgovanja in pobiranja davkov. Ob koncu štirinajstega stoletja je naselje omejeno kot mesto, o tem priča beseda civitas. V štirinajstem stoletju je bilo naselje sestavni del posesti Dolnjelendavskih grofov Banffyjevih, nasledili so jih Eszterházyjevi. Družina grofov Banffyjevih je bila podpornica protestantskega gibanja, ki je kraj in okolico zajelo v prvi polovici sedemnajstega stoletja. Sredi osemnajstega stoletja je Dobrovnik prizadel velik požar, v njem sta pogorela cerkev, župnišče ter župnijski arhiv. Pol stoletja je bogoslužje potekalo v skromni leseni stavbi, današnja cerkev svetega Jakoba pa je bila ob izdatni podpori kneza Eszterházyja in vernikov zgrajena ob koncu osemnajstega stoletja. Velik prirast prebivalstva je območje doživelo v drugi polovici devetnajstega ter začetek dvajsetega stoletja. Močno se je v tem odboju razmahnila lončarska dejavnost, obrtništvo in trgovina. Po vojni je Dobrovnik pridobil elektrifikacijo, šolsko poslopje, vodovod, zdravstveni dom, vrtec, kulturni dom ter telovadnico. Dobrovnik sta naselje in občina, na območju poseljenem že v kameni dobi.

Več

Ravne na Koroškem, štiri stoletja jeklarstva

Ravne na Koroškem zaznamuje štiri stoletja dolga jeklarska tradicija . Ravne na Koroškem se nahajajo v spodjem delu Mežiške kotline. Na območju mesta se razgibana pokrajina strne v široko kotlino obdano z bogatimi gozdovi. Na njenem južnem obrobju se nad pokrajino dviguje Uršlja Gora . Znana je tudi pod imenom Plešivec, skoraj tisoč sedemsto metrov visoka gora predstavlja najvzhodnejši del Karavank. Ravne na Koroškem so torej skrajna vzhodna točka gorovja, ki sega na zahodu do območja tromeje Slovenije, Italije in Avstrije. Gorska veriga Karavanke predstavlja glavnino slovenske severne meje s sosednjo Avstrijo. Ravne na Koroškem veljajo za najbolj poseljen del Koroške, v njegovi soseščini se nahajajo tudi Prevalje. Mesto je tudi središče istoimenske občine, ki šteje preko enajst tisoč prebivalcev. Ravne na Koroškem so tudi upravno, izobraževalno, športno, kulturno in gospodarsko središče Mežiške doline. Dolina je pokrajina ob reki Meži, spada pa med tri večja gorska območja. Med vzhodne Karavanke z Peco in Olševo, med Savinjske Alpe z Raduho in Smrekovcem, s Pohorjem pa v spodnjem delu. Širše je znana predvsem po nahajališčih železove rude, cinka, svinca in premoga. Tradicija železarstva je na tem območju prisotna že štiri stoletja, danes na območju nekdanje Železarne Ravne deluje preko dvesto različnih podjetji. Med njimi po velikosti in uspehu najbolj izstopajo Metal Ravne, Noži Ravne, Stroji Ravne, Sistemska tehnika ter druga podjetja. Ravne na Koroškem imajo tudi številne turistične znamenitosti in številne ogleda vredne točke. Osnova ponudbe je izletniški turizem s poudarkom na prikazu kulturno-zgodovinske dediščine, naravnih znamenitosti, ponudbi športno-rekreativnih aktivnosti v naravi ter turizma na podeželju. Najbolj zanimiva na področju kulturno-zgodovinske dediščine sta muzej železarstva in dvorec Ravne. Naravne znamenitosti najbolje predstavljata Uršlja gora in Votla peč, športno rekreativne aktivnosti v naravi pa predstavljajo športni park Ravne Ivarčko, Ošven. Ravne na Koroškem so slikovito mesto na razgibanem spodnjemu delu doline reke Meže.

Tukaj

Bovec, alpsko mesto

Bovec je alpsko mesto . Mesto in občina Bovec se nahajata na severozahodu Slovenije ob meji s Italijo. Lokacija območja je bila pomembna zaradi prehodnost preko gorskih prelazov že pred davnimi stoletji. Dvema starejšima prelazoma Predel in Učja se je v novejši zgodovini pridružil še prelaz Vršič. Slednji je v obdobju prve svetovne vojne povezal Trento in območje Kranjske Gore ter vsa bolj oddaljena območja. Prelaz Predel je predstavljal v zgodovini pomembno povezovalno območje, med Posočjem in Kanalsko dolino. Prelaz je igral pomembno vlogo že v času Rimljanov ter v srednjem veku. Preko prelaza Učja pa poti vodijo v Tersko dolino ali Rezijo. Ter v nadaljevanju v Furlansko nižino ali v Kanalsko dolino. Še večje število prehodnih območji poznajo gorniki. Poti vodijo v Bohinj, Tolmin, Kranjsko Goro ter na številna druga območja. Bovec je v zgodovinskih virih prvič omenjen v dvanajstem stoletju, bližnji grič Rabelnik pa je bil poseljen že v železni dobi, kasneje je območje prevzelo pomembno povezovalno vlogo na rimski prometnici v rimsko provinco Norik. Bovec je zgrajen na soški terasi pod južnim pobočjem Rombona. Pobočje Robombona je del visokogorskega kraškega pogorja Kanin oziroma Kaninskega pogorja. Bovec predstavlja severni del Bovške kotline, na jugu jo omejuje gorski greben Polovnik oziroma Morizna, na vzhodu Javoršček, na severozahodu pa Svinjak . Območje je bogato s številnimi vodnimi viri, ki se napajajo na višje ležečih prostranih gorskih območjih. Najbolj znana je reka Soča, ki v priteče na območje med Javorščkom in Svinjakom. Drugi vodni vir je reka Koritnica, ki izvira iz več krakov hudournikov izpod Mangarta, Jalovca in Kotovega sedla. V Bovško kotlino priteče med Svinjakom in Rombonom. Potok Gereš je obrobni potok južno od mesta Bovec, zahodno pa Globoki potok. Ob napajata potok Glijun, ki se izliva v reko Sočo. Bovec je mesto na prehodnem območju s številnimi gorskimi prelazi.

http://www.mojaobcina.si/bovec/