Avstrija, srednjeevropska zvezna republika

Avstrija je srednjeevropska zvezna republika . Ker Avstrija nima morja je hkrati tudi celinska država . Meji na Lihtenštajn, Švico, Italijo, Slovenijo, Madžarsko, Slovaško, Nemčijo in Češko. Ozemlje države znaša preko triinosemdeset tisoč kvadratnih kilometrov. ozemlje je razdeljeno na devet zveznih dežel. Po površini je največja Spodnja Avstrija oz. Niederösterreich. Njeno ozemlje obsega površino več kot devetnajst tisoč kvadratnih kilometrov. Na ozemlju je naseljenih več kot milijon šesto tisoč prebivalcev. Nahaja se na severovzhodu države, njeno glavno mesto je Sankt Pölten z več kot petdeset tisoč prebivalci. Mesto ima lasten status. Zgrajeno je ob vznožju Alp, skozenj teče reka Traisen. Naselitev na tem območju ima zelo dolgo zgodovino, mesto velja za eno najstarejših na območju države. Arheološke najdbe potrjujejo poseljenost tega območja že v kameni dobi. Predstavljajo jih poslikane keramike. Med arheološkimi najdbami so sledi življenja v bronasti in železni dobi ter prisotnost Keltov na tem območju. Druga največja zvezna dežela je Štajerska. Nahaja se na jugu države, njena površina znaša več kot šestnajst tisoč kvadratnih kilometrov, naseljuje jo preko milijon dvesto tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Gradec, šteje skoraj tristo tisoč prebivalcev ter velja za drugo največje avstrijsko mesto. Začetki naseljevanja na tem območju po ocenah strokovnjakov segajo v bronasto dobo. Ne gre pa za zgodovinsko neprekinjeno naselitev do srednjega veka. Najdbe in ime mesta govorijo o postopoma nastali močno branjeni utrdbi Slovanov. Tretja po veličini ozemlja je Tirolska, ki se nahaja na zahodu države. Naseljuje jo sedemsto štirideset tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Innsbruck, po slovensko Inmost. Že po imenu lahko sklepamo, da je mesto zaznamuje reka Inn. Izvira v Švicarskih Alpah, teče proti severovzhodu. Po prečkanju meje med Švico in Avstrijo teče po Tirolski. Deželo zapusti v bližini mesta Kufstein in nadaljuje pot po nemškem ozemlju oziroma Bavarski. Četrta največja zvezna dežela je Zgornja Avstrija, po številu prebivalstva pa je tretja največja zvezna dežela. Njeno ozemlje meri skoraj dvanajsti tisoč kvadratnih kilometrov, naseljuje ga milijon štiristo petdeset tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Linz z dvesto tisoč prebivali. Mesto ob reki Donavi so ustanovili Rimljani ter ga poimenovali Lentia. Strokovnjaki predvidevajo, da je izvor imena v keltskem izrazu za ovinek ali zavoj. Z namenom varovanja prehoda reke je bil sredi prvega stoletja zgrajen kastel, sledila so obdobja vzponov in padcev. Znane so številne povečave kastela ter napadi in uničenja Germanskih plemen. Peta največja zvezna dežela je Koroška z glavnim mestom Celovec. Zvezna dežela meri devet tisoč petsto kvadratnih kilometrov površine, ozemlje naseljuje preko pesto šestdeset tisoč prebivalcev. Na njenem južnem ozemlju Avstrija meji s Slovenijo. Glavno mesto Celovec ima blizu sto tisoč prebivalcev. Prva naselitev mesta sega v dvanajsto stoletje. Mesto je obdano z množico parkov ter tri in dvajset gradov. Celovec je zgodovinsko, kulturno, politično središče Slovencev na Koroškem. Šesta največja zvezna države Avstrija je Salzburg. Slovenski izraz je Solnograška ali Solnograško. Meji na Tirolsko, Nemčijo, Gornjo Avstrijo, Štajersko in Koroško. Obsega ozemlje veliko sedem tisoč sto kvadratnih kilometrov, ter šteje več kot pol milijona prebivalcev. Glavno mesto Salzburg oziroma Solnogad po slovensko šteje sto petdeset tisoč prebivalcev. Mesto je znano po številnih znamenitostih. V svetu je znano po svoji baročni arhitekturi, v njem se je rodil skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart. Mesto je zgrajeno ob reki Salzach. Reka je dolga preko dvesto kilometrov. Gradiščanska je zvezna dežela na vzhodu. Po površini sodi med manjše zvezne dežele. Njena površina znaša skoraj štiri tisoč kvadratnih kilometrov, na njenem ozemlju živi dvesto devetdeset tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Železno, nahaja se ob vznožju hribovja Leithagebirge. Zgrajeno je na sto dvainosemdeset metov nad morsko gladino ležeči vulkanski terasi. Slednja je imela močan vpliv na nastanek mesto. Območje je idealno za vinogradništvo in sadjarstvo. Poleg značilne prsti, odlične pogoje za uspevanje sadja in vinske trte omogoča okrog štiristo metrov visok greben Leithagebirge. Mesto obdajajo številni vinogradi, med sadjem prednjačijo marelice, breskve in mandlji. V bližini mesta se nahaja sosednja Madžarska. Največja znamenitost je dvorec Esterházy iz sredine štirinajstega stoletja. Najbolj zahodna dežela države Avstrija je Predarlska ali Vorarlberg. Leži na mejnem območju štirih držav. Na severu se nahaja Nemčija, natančneje njene zvezne dežele Bavarska ter Baden-Württemberg. Švica oziroma Graubünden in St. Gallen predstavlja zahodno in južno mejno območje. Sredi tega obmejnega območja med državo Avstrija in Švico se nahaja Lihtenštajn. Predarlska zvezna dežela obsega površino dva tisoč šesto kvadratnih kilometrov ter naseljuje tristo štiriinosemdeset tisoč prebivalcev. Glavno mesto Bregenz šteje devetindvajset tisoč prebivalcev. Nahaja se na obali Bodenskega jezera. Vodna površina preko petsto tisoč kvadratnih kilometrov ima vpliv na podnebje. Za okolico je značilna blaga klima, ki omogoča uspevanje sadja, zelenjave, vinogradništva ter hmelja. Ob obali so pristanišča ter industrijski kraji, ki se nahajajo v državah Avstrija, Nemčija in Švica. Glavno mesto Dunaj je hkrati tudi ime najmanjše zvezne dežele. Nahaja se znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija. Zvezna dežela Dunaj obsega površino štiristo štirinajst kvadratnih kilometrov ter šteje milijon osemsto tisoč prebivalcev. Na metropolitanskem območju mesta živi dva milijona šesto tisoč prebivalcev. Dunaj je največje in najpomembnejše avstrijsko mesto. Za Berlinom velja za drugo nemško govoreče mesto. Dunaj so ustanovili Kelti okoli leta petsto pred našim štetjem. Kot mejno mesto Vindobona je varovalo Rimsko državo pred vdori s severa. Mesto danes kipi od znamenitosti, ki so jih za seboj pustila različna zgodovinska obdobja ter vplivne zgodovinske osebe. Sestavljeno je iz triindvajset okrožji. Številčenje okrožji v veliki meri sledi času vključevanja okolice v mesto Dunaj. Prvo okrožje je bilo do sredine devetnajstega v glavnem celotno mesto. Drugo do deveto okrožje sodi v skupino okrožji znanih pod imenom notranja okrožja oziroma. Innenbezirke. Sestavljena so iz nekdanjih predmestji prestolnice države Avstrija. Preostala okrožja so bila večinoma pridružena prestolnici ob koncu devetnajstega stoletja. Poznamo jih tudi pod imenom zunanja okrožja oziroma Außenbezirke. Natančneje se je vključevanje zunanjih okrožji odvijalo od leta tisoč osemsto dvainsedemdeset do tisoč devetsto osemintrideset. Avstrija je brez dvoma zanimiva in raznolika dežela. Čeprav gre za celinsko državo nikakor nima enoličnega ozemlja. Večina je alpskega tipa. Avstrija ima kar tretjino ozemlja na območju Alp, obstajajo pa tudi bistveno drugačna ozemlja. Avstrija ima nasprotje alpskemu svetu oziroma ozemlju na vzhodu v Panonski in Donavski dolini.