Lastnosti so določene iz različnih namenov. Velikokrat gre za prepoznavnost, katero se doseže s tem, da ima večja skupina ljudi z številnimi skupnimi lastnostmi, enake lastnosti. Predvsem tiste, ki sodijo v kategorijo prepoznavnost. Torej so enake predvsem estetske značilnosti. V mnogih primerih pa se poleg estetskih pridružujejo tudi druge značilnosti. Ki so bodisi enake ali sorodne. Svoboda izbire je omejena tudi v primerih izbire, katera se ravna po modnih zapovedih. Takrat je izbira ožja, saj modne napovedi določajo del možnih lastnosti. Kdor jih želi upoštevati bo temu primerno zožil svoj izbor in se v veliki meri, skladno z možnostmi, prilagodil modnem zapovedim. Večja pa je svoboda izbire v primerih, ko uporabnik sam določi lastnosti prosto po svojem okusu. Velikokrat tudi nima posebne izbire. Saj ponudniki lastnosti določijo tako, da dajo prednost določeni skupini lastnosti. V nekaterih primerih je to odraz želja kupcev oziroma uporabnikov. Iz izkušenj vedo, da je te lastnosti dobro poudarit in izrazit. Ter se zavestno odreči drugim lastnostim. Kaj bo uporabnik na koncu izbral pa je v vsakem primeru njegova odločitev.
Vzorci nakupa so od primera do primera različni. Ker gre v kar pogostih primerih za enakosti v večjem ali manjšem obsegu, jih je možno tudi združiti v skupine. Predvsem to aktivnost počnejo ponudniki. Ki se zavedajo, da s tem olajšajo svoje aktivnosti, lažja pa je tudi izbira bodočih uporabnikov. Ponudbo je tako lažje učinkovito predstaviti in ponuditi. Na drugi strani pa je manj ovir za bodoče uporabnike. Jakne bodoči uporabniki izbirajo po številnih načelih nakupa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar