Radlje ob Dravi, slikovito naselje

Radlje ob Dravi je slovenska občina in naselje. Občina Radlje ob Dravi meri štiriindevetdeset kvadratnih kilometrov, ter šteje preko šest tisoč prebivalcev. Koroška občina ima svoj sedež v istoimenskem naselju s skoraj tri tisoč prebivalci. Območje občine Radlje ob Dravi omejuje meja s sosednjo Avstrijo na severu, na severovzhodu Slovenske gorice, na jugu Konjiško hribovje, na jugovzhodu Dravinjske gorice ter na jugozahodu Vzhodne Karavanke. Osrednjo vlogo v pokrajini občine Radlje ob Dravi igra reka Drava, ki teče v smeri zahod vzhod. Severno od nje se dviga približno petdeset kilometrov dolgo obmejno hribovje Kozjak. Hribovje Kozjak se deli na Košenjak ter Kozjak v ožjem pomenu besede. Košenjak je območje med Dravo in Bistrico. Ožje gledano pa je Kozjak ozemlje med Dravo in Bistrico. Na vzhodu se Kozjak pri Kamnici dotika Slovenskih Goric. Južno od Drave se nahaja Pohorje. Dravska dolina je svet, ki povezuje Panonsko kotlino in alpski svet. Radlje ob Dravi so naselile na širšem delu Dravske doline na višjem robu širokega Radeljskega polja. Življenje na tem območju so od nekdaj omogočale bogate rečno ledeniške nasipine v Dravski dolini. S tem so bili kljub neugodnemu podnebju ustvarjeni pogoji za razvoj kmetijstva. Drava je hkrati prinašala in odnašala, močan in spreminjajoči se tok je na tem območju izbrisal številne zgodovinske ostanke. Z znamenitostmi območje občine Radlje ob Dravi kljub temu ne skopari. Med pomembnejše sodijo : Kalvarija, Stari grad, Kapelica pri dvorcu, Dvorec, Rožni dvor ter Marenberški dominikanski samostan. Kalvarija se nahaja na skalnati kopi med dvorcem in samostanom, nastal pa je leta tisoč sedemsto štiriindvajset. Sestavlja jo sedem plastik v naravni velikosti. Na skalnem pomolu nad naseljem Radlje ob Dravi se danes nahajajo ruševine starega gradu. Grad je nastal v prehodu iz dvanajstega v trinajsto stoletje, njegov propad pa je začel z požarom ob koncu sedemnajstega stoletja. Radlje ob Dravi so slikovito naselje na severu Slovenije.