Zamrzovalna omara omogoča shranjevanje živil

Zamrzovalna omara omogoča shranjevanje živil. Zamrzovalna omara v drugačni obliki je Slovencem že dolgo znana, imenovala se je zamrzovalna skrinja. Razlika med zamrzovalno omaro in skrinjo je v pokončni oziroma vodoravni namestitvi. Zamrzovalna omara ima pokončno namestitev, odpiramo jo kot vrata, prostor v njej je razdeljen po policah ter predalih. V tem je bistvena prednost pred zamrzovalno skrinjo.

Zamrzovalna skrinja se je odpirala podobno kot pokrov motorja avtomobila, v njej so bila živila shranjena eno vrh drugega. Nekatere izvedbe so omogočale boljši izkoristek prostora s košarami. Vendar je bilo kljub temu za dosego živila na dnu odstranjevati košare oziroma vsa druga živila. Ta problem je rešila zamrzovalna omara, ki omogoča preprost dostop živil na celotni površini. Dostop si še izboljšamo z označevanjem, ki je za pogosto uporabo in pravilnim shranjevanjem pogosto kmalu odveč. Uporabni se preprosto navadi, kako je zamrzovalna omara razporejena oziroma kako so v njej razporejena živila. Kako veliko zamrzovalno omaro potrebujemo, kje bo postavljena, kakšen izkoristek želimo in podobno, si moramo odgovoriti pred nakupom. Optimalno velikost najlažje določimo na podlagi lastnih izkušenj, pri prvi izbiri so dobrodošle tuje reference in informacije.

Pomemben dejavnik pri izbiri je tudi prostor, v katerem bo zamrzovalna omara nameščena. Zamrzovalna omara nameščena v kletnih prostorih ali oddaljena od bivalnih prostorov je lahko tudi bolj glasna, saj nas njen hrup ne bo motil. Obratno je zaželena hrupnost čim manjša, čim bliže bivalnim prostorom bo nameščena zamrzovalna omara. Lokacija predhodne zamrzovalne skrinje je lahko dobra odločitev, saj je v mnogih primerih postavljena v hrambi živil namenjene prostore. Če ima prostor dodatno nameščene police, omare in druge elemente, bo potrebno zgolj nekoliko predelav. Zamrzovalna omara se lahko namesti na lokacijo obstoječe omare, lahko se odstrani police ter se jih premesti v odvečni prostor po odstraniti hladilne skrinje. Zamrzovalna omara je gospodinjski aparat, ki podaljšuje rok uporabe mnogih živil.

Preverite ponudbo zmrzovalnih omar tukaj

Klop, mala velika nevarnost

Klop je velika nevarnost, ki preži predvsem na obiskovalce gozdov. Klop se poleg tega zelo dobro počuti tudi v bližini urbanih okolji in naseljenih območji. Urbana okolja so vedno bolj na udaru klopa, zaradi njegovega najljubšega gostitelja. To sta jelenjad in srnjad, ki se vedno pogosteje nahajata v bližini urbanih okolji ali dobesedno v urbanih okoljih. Razlog je predvsem opuščanje kmetijski površin, zaradi česar sta jelenjad in srnjad primorana iskati živež bliže urbanim okoljem. Klop hkrati ni nevarnost izkušenih oseb, ki so se strokovno podučil o njegovih lastnostih. To so aktivni rekreativci, nabiralci gob in drugih gozdnih sadežev ter druge osebe, ki se pogosto gibajo v gozdovih. Odsotnost strahu pri njih temelji na nekaj preprostih razlogih. Predhodno se cepijo, pred odhodom v gozd se ustrezno oblečejo in obujejo, med gibanjem po gozdu se zavedajo nevarnosti ter temu primerno prilagodijo gibanje ter se ob prihodu domov temeljito pregledajo. Cepljenje je dosegljivo vsem osebam, za nekatere poklice je obvezno. S cepljenjem smo zaščiteni pred klopnim meningitisom, celoten proces zahteva tri cepljenja. Izvede ga lahko osebni zdravnik, hkrati je to tudi najboljši vir informacij ter dodatnih pojasnil. Klop bo veliko manjša nevarnost, če se ustrezno oblečemo in obujemo. To so predvsem oblačila in obutev svetlih barv z gladko površino. Na svetlih barvah je klop bistveno bolj viden med plezanjem po žrtvi, gladka površina pa mu otežuje oprijem žrtve. Gibanje po gozdu naj poteka po čim bolj urejenih poteh, izogibati se velja hoji po zaraščenem terenu. Klop se zelo rad zadržuje na koncih vegetacije, s tem si olajša oziroma omogoči prehod na žrtev. Ob prihodu domov sledi temeljit pregled, ki nas lahko v nekaterih primerih v celoti reši možnih posledic ugriza. Predvsem je to pravilna odstranitev klopa na mestu vboda. Klop je manjša nevarnost, če se zavedamo možnosti zaščite ter jih v celoti upoštevamo in izvajamo.

Šentjanževka ali Hypericum perforatum

Šentjanževka ali Hypericum perforatum je znana zdravilna rastlina. Šentjanževka je trajna zelika, ki zraste do višine približno sedemdeset centimetrov. Ljudska medicina že dolga stoletja uporablja njene cvetove za zdravljenje opeklin, ran, odrgnin, blaži drhtenje udov pri starejših osebah, živčnih bolezni in trebušnih krčev, vnetij, izboljšuje izločanje seča, koristi pri vročinskih obolenjih, ob težavah z jetri in žolčem. Klinično dokazano ima šentjanževka tudi antidepresivno delovanje. Zapisi o njeni uporabi v zdravilne namene so stari več kot dve tisočletji. Iz njih je mogoče razbrati, da je bila šentjanževka splošno zdravilo, zdravilo proti zastrupitvam, zdravilo za zdravljenje somatskih in psihičnih bolečin. Posebno vlogo je imela šentjanževka v starogermanskih kresnih kulturah, zaradi oblike in barve je veljal za prinašalko svetlobe. Ime šentjanževka je povezano z godom Janeza Krstnika, štiriindvajsetega junija ima rastlina največjo vsebnost učinkovin. Ker je šentjanževka znana že dolga stoletja, velja za zelo dobro raziskano zdravilno rastlino. V zadnjem obdobju se strokovnjaki ubadajo predvsem z ugotavljanjem vpliva šentjanževke na depresijo. Znano je, da odpravlja malodušje, brezvoljnost, razdražljivost, tesnobo, slabo počutje, nespečnost in izgubo teka. Mlajšim generacijam koristi pri težavah s spanjem in koncentracijo. Antidepresivno delovanje ne nastopi hipoma, ampak postopoma. Prvi učinki se pokažejo po dveh tednih uživanja, nato se stopnjujejo do četrtega tedna. Antidepresivno delovanje mora po štirih do šestih tednih učinkovati, v nasprotnem primeru je potrebno terapijo prekiniti. Šentjanževka ima na splošno številne učinkovine, vendar pogosto ljudje poznajo zgolj eno ali nekaj učinkovin. Tako je za nekatere šentjanževka zgolj zdravilo za najrazličnejše poškodbe kože, pri drugih zgolj za prebavne težave in podobno drugim osebam druge učinkovine. Zelo koristno bi bilo prepoznavanje čim večjega števila učinkov. Ob tem je potrebno zgolj upoštevati dokazane interakcije z drugimi zdravili. Možni neželeni učinki so glavobol, bolečine v trebuhu, zvišanje krvnega tlaka, krči, znojenje, nemir in drugi možni neželeni učinki. Šentjanževka je ena najbolj znanih in priljubljenih zdravilnih rastlin.

https://www.vzajemna.si/sl/zdravje/moje-zdravje/sentjanzevka-proti-depresiji-kako-jo-varno-uporabljamo