Klopni meningitis se prenaša z vbodom klopa

Klopni meningitis se prenaša z vbodom klopa Ixodes ricinus. Klopni meningitis je bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Najpogosteje se klopni meningitis pojavlja med majem in oktobrom, manj pa v drugih delih leta. Aktivnost klopa je med majem in oktobrom najbolj intenzivna, klop ima v tem obdobju najboljše življenjske pogoje. Od leta do leta se sezona lahko razlikuje, predvsem tople jeseni lahko nevarnost za klopni meningitis podaljšajo. Obratno se z nizkimi temperaturami lahko aktivnosti klopa prekinejo že prej, aktivna doba klopa se tako lahko zaključi tudi prej. Kako se spreminja aktivni čas klopa najlažje razumemo, če primerjamo časovne značilnosti okužb z vremenskimi. V nekaterih letih z prijetnimi jesenskimi temperaturami, so se pojavili primeri okužb tudi v septembru in oktobru. Obratno se v nekaterih leti po mesecu avgustu ni zabeležilo nobenega primera okužbe. Načeloma velja, da postane klop aktiven pri zunanjih temperaturah nad pet stopinj Celzija. Kar glede na nadmorsko višino in druge značilnosti določenega območja pomeni nevarnost za klopni meningitis prej ali kasneje. V Sloveniji so najbolj pogosti primeri na nadmorskih višinah med petsto in dva tisoč metri. Območje sega na preko celotnega alpskega sveta do Save, od Jesenic preko Škofije Loke do Postojne, Kočevja ter Litije, Zidanega mosta, mimo Celja proti meji s Hrvaško ter preko Pohorja proti madžarski meji. Na ostalih območjih večjih nevarnosti ni, zavedati pa se je potrebno možnosti prenosa okuženega klopa. Danes se veliko potuje in giba, dan za dnem med različnimi območji Slovenije poteka živahen promet. Zato se lahko klopni meningitis pojavi tudi izven najbolj ogroženih območji v Slovenij. Prve znake bolezni lahko primerjamo z prvimi znaki gripe. Obolela oseba čuti glavobol, utrujenost, slabo počutje, bruhanje, bolečine v želodcu in mišicah, v skrajnih primerih celo nezavest in smrt. Pri znaki za klopni meningitis se pojavijo teden dni do štirinajst dni po okužbi. Prva faza traja do teden dni, sledi faza mirovanja. Faza mirovanja lahko traja do štirinajst dni. Običajno poteka brez težav, v nekaterih primerih se je pojavil blag glavobol. Druga faza se začne z prehodom virusa skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Razdelimo jo na več oblik in sicer vnetje možganov, vnetje možganske ovojnice ter mielitis V drugi fazi se klopni meningitis kaže kot povišana telesna temperatura, ki je največkrat na devetintrideset stopinj Celzija, nastopijo močni glavoboli, otrdelost vratu, nemalokrat tresenje rok in jezika, problem s koncentracijo in mišljenjem, lahko nastopijo tudi ohromitev dihalnih mišic, hujše motnje zaveti ter prebavne težave. Vnetje možganskih ovojnic ali meningitis bolnikom povzroča glavobole, prebavne motnje, otrdelost vratu, vročina, bolnike tudi moti svetloba. Za meningitis je značilno, da bolnikom ne predstavlja neposredne smrtne nevarnosti. Vnetje možganov ali meningoencefalitis spremljajo podobni znaki kot vnetje možganskih ovojnic oziroma meningitis. To so vročina, glavoboli, prebavne težave, otrdelost vratu ter slepeča svetloba. Poleg njih so za vnetje možganov značilne težave z mišljenjem in koncentracijo, tremor, različne oblike motenj zavesti. Najtežje stanje povzroča prizadeto možgansko deblo. Tretja oblika druge faze je mielitis, zanjo so značilni znaki vnetja možganov ter znaki vnetja hrbtenjače. Značilni znaki vnetja hrbtenjače so ohromitve dihalnih mišic ter udov. Klopni meningitis je potrebno zdraviti v bolnišnici zaradi lajšanja nastalih težav. Zdravljenje v bolnišnici lahko traja različno dolgo. Dolžina bolnišničnega zdravljenja je odvisna od tega, kje je klopni meningitis prizadel osrednje živčevje ter stopnje obolelosti. Pri šestdesetih odstotkih bolnikov se bolezenski znaki ne razvijejo, petina bolnikov zazna le drugo fazo, silno redka pa je zgolj prva faza bolezni brez prehoda v drugo fazo. Klopni meningitis lahko na obolelem pusti trajne posledice, posebno hude so motnje delovanja centralnega živčnega sistema. Slednje vplivajo na kakovost življenja, čas okrevanja je v tem primer zelo dolg. Poleg motenj v delovanju centralnega živčnega sistema se pojavljajo primeri z delnimi ohromitvami, pojavi se lahko mišična atrofija. Pri največjem številu bolnikov pa klopni meningitis povzroča zmanjšano sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema, motnje razpoloženja, motnje sluha, glavobole, vrtoglavico ter druge posledice. V Sloveniji se za to področje že vrsto let vodi statistika, na podlagi nje je možno ugotoviti nekaj dejstev. Za klopni meningitis oboleva manj oseb, kot v preteklosti. Možnosti za nastanek bolezni so večje za osebe, ki živijo na najbolj ogroženih območjih ali se na ogrožena območja podajajo zaradi službenih obveznosti ali zaradi prostočasnih aktivnosti. Službene obveznosti na ogroženih območjih imajo lovci, gozdarji, vojaki, geodeti ter razni drugi poklici. Pogoste prostočasne aktivnosti na teh območjih so gobarjenje, rekreacija, nabiranje gozdnih sadežev ter druge aktivnosti. Najboljša preventiva za klopni meningitis je cepljenje, pomagajo tudi zaščitna obleka, zaščitna kemijska sredstva ter pregled ob povratku domov. Cepljenje v Sloveniji poteka že tri desetletja, cepljenih je okoli desetina prebivalstva. Kako učinkovito je cepljenje nedvoumno kažejo poklici ter osebe, ki se morajo obvezno cepiti. Obvezno cepljenje za vojake, osebe, ki so izpostavljanje virusu ter druge ciljne skupine velja že skoraj dve desetletji. V tem obdobju je za klopni meningitis obolelo zelo majhno število oseb, na drugi strani pa veliko več oseb, ki so na ogrožena območja zahajale v prostem času. Cepljenje je priporočljivo za vse, tudi otroke od enega leta starosti dalje. Najbolj priporočljiv čas za začetek cepljenja je zima, v tem obdobju prejmemo dva odmerka z enomesečnim razmakom. Tretji odmerek cepiva sledi čez devet mesecev do eno leto. Po tretjem odmerku je priporočljivo poživitveno cepljenje čez tri leta, kasneje pa na pet let. Klopni meningitis lahko preprečijo zaščitna sredstva in pregled. Obleka in obutev naj bo svetlih barv, zunanja površina pa gladka. Na svetlih barvah klopa lažje opazimo, na gladki površini pa se težje oprime. Klopni meningitis je nevarna bolezen.

www.sos-klop.si/klopni-meningitis