Prevajanje, globalna dobrina

Prevajanje postaja globala dobrina . Globalizacija je danes prisotna na vsakem koraku. Svet okoli nas je poln prisotnosti globalizacije. Omogoča nam vsakdanjik, kot ga poznamo danes. Da se lahko ta vsakdanjik kvalitetno preživlja je večkrat potrebno prevajanje. Izdelki, storitve in druge stvari iz okolice so lahko izvorno iz različnih koncev sveta. Če hočemo razumeti njihovo delovanje, pomen, moramo spremljajoče sporočilo iz izvirnega jezika prenesti v ciljni jezik, v našem primeru slovenščino. Ker je slovenščina med jeziki posebnost svoje vrste, je prevajanje pri nas toliko bolj pomembno. Velikokrat je prevajanje bolj pomembno, kot si lahko mislimo in prestavljamo. Težava je v dejstvu, da je prevajanje opravljeno predhodno in dobimo prevod v najrazličnejših oblikah kot so navodila, opis, razlaga in podobno, že v končni obliki, namenjeni slovenski javnosti. Pred tem so bila navodila, opisi, razlaga in podobno v izvorni obliki. Za lažje razumevanje slovenske javnosti je bilo potrebno vsa navodila, opise, razlage in podobno prevesti v slovenski jezik. Prevajanje je tudi del vsakdanjika povprečnega prebivalca naše dežele na sončni strani Alp. Na eni strani nas dnevno zasipajo informacije iz tujih govornih območji, na drugi strani pa ima naša dežela na sončni strani Alp veliko turistov, poslovnežev in drugih ljudi, ki za krajše obdobje prihajajo k nam. Tako smo prevajanje zagotovo že vsi izkusili, s seveda različnimi rezultati in uspehi. Najmanj težav imajo s tem mlajše generacije, ki imajo znanje tujih jezikov na eni strani v učnem programu, na drugi strani pa so veliko bolj soočeni z informacijami iz tujih govornih področji. Med starejšimi generacijami je znanje jezikov v glavnem domena ljudi, ki so ali bili veliko časa prisotni v tujini oziroma so imeli stike s tujimi jezikovnimi skupinami ali pa ljudi, ki so zaradi poslovnih aktivnosti morali uporabljati tuje jezike. Prevajanje je v Sloveniji dobro razvito in razširjeno, lahko se pohvalimo z znanjem tujih jezikov.