Zavarovalnica skozi čas

Zavarovalnica je ustanova, za katero je značilna bogata tradicija zavarovalništva . Lastnina je človeku pomenila preživetje, omogočala je napredek in razvoj. Dokler je človek živel v povezani skupnosti je bilo zavarovanje izvedeno z vzajemno pomočjo. Človeku, ki je nesreča ali drug nepredvidljiv dogodek v večji ali manjši meri uničil lastnino oziroma onemogočil uživanje dobrin, je z nadomestkom v raznih oblikah priskočila na pomoč skupnost. Vendar takšna oblika zavarovanja ni mogla pristati v zgodovinskih knjigah, ker je bila praktično samoumevna ter bolj ali manj nepomembna. Zavarovalnica se je v zgodovino zapisala z nastankom pomembnih dogodkov in pomembnih dejavnosti. Pomembne dejavnosti in pomembni dogodki so bili bistveno bolj cenjeni, povezani so bili z premožnejšimi ljudmi, ki so si zapisovanje zgodovine sploh lahko privoščili. Tako najdemo prve zapise o zavarovalniški dejavnosti v starem veku. Zapis je bil povezan s pomembno trgovsko potjo in trgovci. Šlo je za bogate in premožne posameznike, ki so si lahko privoščili vse takrat sodobne privilegije in dobrine. Med drugim so to bili tudi zapisi v zgodovino, ki pričajo o imetju pomembne dobrine in privilegijev. Trgovske poti in trgovanje na njih je bilo povezano s tveganjem. Pojem tveganje ni bil v starem veku nič kaj drugačen od današnjega pojmovanja tveganja, spremenile so se le okoliščine, dobrine in drugi dejavniki vsakdanjega dne. Tveganje je bilo tako v starem veku, kot v poznejših obdobjih vse do današnjih dni nagrajeno z dobičkom ali izgubo. Dobiček so si jasno vsi trgovci želeli, izgubo pa so na vse mogoče načine želeli zaobiti. Med načini, ki so pripomogli zaobiti izgubo, se je v starem veku pojavila zavarovalnica oziroma njena daljna predhodnica. V starem veku je zavarovalnica delovala podobno, ko so delovali ljudje tistega časa. Nastalo izgubo je zavarovalnica krila z vzajemnostjo udeležencev. Tudi danes zavarovalnica zavaruje na osnovi vzajemnosti. Zavarovalnica in zavarovanje sta del vsakdanjika.