Prošnja za delo je zelo pogost način, kako delodajalec pridobi informacije o potencialnih novih zaposlenih. Največkrat pa prošnja za delo ni edini postopek pred zaposlitvijo, ki ga mora iskalec zaposlitve preiti. Navadno prek te prošnje delodajalec dobi le tiste najbolj osnovne informacije, največkrat pa si želi še osebnega stika z kandidatom za prosto delovno mesto. Kadrovske službe imajo namreč izdelane postopke sprejemanja novih zaposlenih, med katerimi so pogostokrat predvideni tudi pogovori na štiri oči. Res pa je, da je prošnja za delo, ki jo oddajamo v pisni obliki, predpogoj za to, da nas delodajalec sploh povabi na posvet. Tako bi lahko pregledu prošenj rekli kar prvo sito, skozi katerega se prečistijo iskalci zaposlitve, ki so v očeh delodajalca zanimivi od tistih, ki se mu ne zdijo zanimivi. Zato je izjemnega pomena, da se prošnja za delo napiše po ustaljenih standardih, ki zagotavljajo dober prvi stik z delodajalcem. Če se namreč ne držimo teh pravil, delodajalcu že v izhodišču dajemo vtis, da nismo resni, zanesljivi, predani. Tako je pomembno, da je prošnja za delo napisana na berljiv način. Najbolje je, če jo napišemo na računalniku in natisnemo. V tekstu ne smemo uporabljati samih velikih črk, saj to ni olikano, ker velike črke ponazarjajo glasnost in kričanje. Tisto, kar mora prošnja za delo vsebovati, so predvsem informacije o naših kompetencah in izkušnjah. To je tisto, kar delodajalca najbolj zanima. Smiselno pa je navajati le tiste kompetence, ki so povezane z delovnim mestom. Prošnja za delo naj vsebuje tudi vse pretekle izkušnje, ki so bile kakorkoli povezane z naravo dela, za katerega pošiljamo prošnjo.
